1. |
2. |
3. Otrokov glas naj bo slišan, ko gre za njegov največji interesUrša Ravnikar Šurk, 2020 Opis: Otrokovo mnenje je glavna oblika sodelovanja otroka v postopkih, v katerih se odloča o njegovem varstvu, preživljanju, vzgoji, stikih in drugih ključnih zadevah v njegovem življenju. Načelo otrokove koristi je uveljavljeno na mednarodni in nacionalni ravni. Procesna pravica otroka je skozi čas pridobivala na pomembnosti v postopkih, o čemer priča tudi novi Družinski zakonik. Kriteriji, da otrok lahko poda svoje mnenje, so široko opredeljeni: sposoben mora biti razumeti pomen in posledice postopka. Otrokovo mnenje je pomembno v dveh fazah postopka: pri pridobivanju in dokaznem ocenjevanju za upoštevanje pri odločanju. Otrok se pogosto ne zaveda, kako pomembne odločitve bodo sprejete zanj v postopkih, zato je naloga odrasle osebe (npr. zagovornika otroka), da poskrbi, da je otrok primerno informiran in vključen v postopek. Velikokrat se omejitve postavijo glede na starost in sposobnost razumevanja otroka, vendar so pomembni tudi drugi dejavniki, kot so odnos s starši, strah, vzgoja, druge dejavnost, stiki z drugimi in drugo. Pri dokazovanju ugotovitev in sklepov, pridobljenih z logičnim sklepanjem pri primerjavi različnih dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje otrokovega mnenja v postopku, sta uporabljeni deskriptivna in indukativna metoda. S pomočjo sodne prakse in primerjalne metode so raziskane ureditve v drugih državah, ki so znane po svojem razvitem socialnem področju. Namen dela je predstaviti in opredeliti se do kriterijev in omejitev glede otrokovega mnenja. Diplomska naloga skuša odgovoriti, kako in kje opredeliti standard ob upoštevanju otrokove koristi in s tem prispevati k boljšemu, hitrejšemu in učinkovitejšemu odločanju ter boljši zastopanosti otrokovih koristi v družinskem sporu. Najdeno v: osebi Ključne besede: Družinski zakonik, otrokovo mnenje, otrokove koristi, dokazno ocenjevanje Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 1182; Prenosov: 136 Celotno besedilo (928,00 KB) |
4. Svoboda izražanja na Twitterju: študij primerov VSRS II Ips 75/2019 in VSRS II Ips 22/2021Urša Ravnikar Šurk, 2022 Najdeno v: osebi Ključne besede: svoboda izražanja, svoboda izražanja na Twitterju, osebnostne pravice, javne osebe, politično izražanje, standard povprečenega bralca, zastraševalni učinek, vrednostna sodba, argument precedensa Objavljeno: 13.09.2022; Ogledov: 710; Prenosov: 103 Celotno besedilo (1,33 MB) |
5. Miselna naravnanost mediatorjaTjaša Ravnikar, 2020 Opis: Čedalje bolj se zavedamo pomembnosti načina reševanja sporov zaradi ohranjanja čim boljših odnosov, pri čemer pa je še bolj kot tehnična narava mediacije pomembno dejstvo, kdo je mediator. Najnovejša znanstvena dognanja na področju nevroznanosti nam ponujajo odličen vpogled v delovanje človeškega uma in posledično miselne naravnanosti, ki določa vse, kar ljudje smo. Določa naš način delovanja, način čustvovanja ter način upravljanja in reguliranja stresa, kar je še posebej pomembno pri delu mediatorja, ki se vsakodnevno srečuje z zelo stresnimi in čustvenimi situacijami. Miselna naravnanost mediatorja nam pove, kako se z njimi spopada, tako pri mediantih kot pri sebi. Namen magistrskega dela je prikazati korelacijo med miselno naravnanostjo in mediatorjem. Cilj je bil ugotoviti povprečno miselno naravnanost mediatorja v Sloveniji, kako se ta izraža pri njegovem delu ter ugotoviti morebitne izražene skupne lastnosti in interese posameznikov različnih strok, ki se odločajo za delo mediatorja. Ugotovili smo, da mediatorjeva miselna naravnanost vpliva na uspešnost njegovega dela, vendar pa ne vpliva na njegovo subjektivno doživljanje uspeha pri svojem delu. Ugotovili smo tudi, da je znanje s področja miselne naravnanosti premalo vključeno v izobraževanja za mediatorje v Sloveniji ter da miselna naravnanost vpliva na mediatorjev stil vodenja mediacijskih srečanj. Miselna naravnanost je ključna za dobro in uspešno delo mediatorja. To magistrsko delo je pionir na področju poglobljenega uvida v svet mediatorja. Raziskava lahko pripomore k usvajanju novega znanja že delujočim mediatorjem, jim spodbudi razmišljanja in vpogleda vase kot tudi vsem drugim, ki niso mediatorji, pa to delo predstavlja dragocene informacije o zahtevnosti in multidisciplinarnosti mediatorjevega dela. Najdeno v: osebi Ključne besede: mediacija, mediator, miselna naravnanost, nevroznanost, možgani Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1210; Prenosov: 105 Celotno besedilo (4,39 MB) |
6. Supervizija v psihoterapijiTjaša Ravnikar, 2017 Opis: Supervizija v psihoterapevtski oziroma svetovalni stroki je nujen in obvezen del, ki zagotavlja
strokovnost in etičnost psihoterapevtskega procesa, razvoj kompetenc udeleženih in hkrati
predstavlja način tešitve strokovnih potreb psihoterapevtov/svetovalcev. Zato je v praksi
izjemno pomembno, da so do kakovostne supervizije upravičeni vsi supervizorji/svetovalci, da
je vsem omogočena in dosegljiva ter da se je redno poslužujejo.
V diplomski nalogi raziskujemo odnos psihoterapevtov/svetovalcev do supervizije. Izhajali
smo iz petih postavljenih hipotez, s pomočjo katerih ugotavljamo, ali se večina
psihoterapevtov/svetovalcev redno poslužuje supervizije, ali večina
psihoterapevtov/svetovalcev pozitivno doživlja izkušnjo supervizije, ali se v večjem odstotku
supervizije poslužujejo mlajši psihoterapevti/svetovalci, ali jim je pomembno in preverjajo
primernost in strokovnost supervizorja ter ali lahko supervizija zadosti skoraj vse strokovne
potrebe psihoterapevtov/svetovalcev. V teoretičnem delu razčlenimo in opredelimo supervizijo
kot proces, opredelimo vlogo in naloge supervizorja in supervizanta ter opišemo supervizijski
odnos in vse, kar le-ta v sebi nosi. V empiričnem delu s pomočjo kvantitativne metode oz.
izvedene ankete raziskujemo odnos psihoterapevtov/svetovalcev do supervizije in ugotavljamo,
na kakšen način se ta odnos izraža/manifetsira, s pomočjo kvalitativnega pristopa in izvedenega
intervjuja pa raziskujemo globine supervizijskega odnosa ter notranjega sveta supervizorja in
supervizanta. Z intervjuvanko tudi pokomentiramo in interpretiramo pridobljene rezultate
ankete in postavljene hipoteze. Najdeno v: osebi Ključne besede: supervizija, supervizor, psihoterapevti, svetovanje, psihoterapija, diplomske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1060; Prenosov: 41 Celotno besedilo (0,00 KB) Gradivo ima več datotek! Več...
|
7. |
8. |