Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


191 - 200 / 234
Na začetekNa prejšnjo stran15161718192021222324Na naslednjo stranNa konec
191.
Analiza sodbe ESČP glede nošenja verskih oblačil – Dakir proti Belgiji
Žan Žalec, 2021

Opis: Vprašanja verske svobode, nošenja oz. prepovedi verskih oblačil in islamska radikalizacija postajajo vedno bolj pogosta v evropski in slovenski družbi. Že desetletje vse več evropskih držav sprejema omejitve glede nekaterih verskih oblačil, osredotočajo pa se predvsem na ženska islamska oblačila, kot so burka, hidžab in nikab. Glavni argumenti za prepoved teh oblačil vključujejo enakost spolov, varnost in spoštovanje temeljnih človekovih pravic. Bistvo raziskave v magistrskem delu je analiza zadnje sodbe ESČP glede nošenja verskih oblačil. V sodnem primeru Dakir proti Belgiji je gospa Dakir izpodbijala podzakonski akt, ki so ga sprejele tri belgijske občine. Le-ta je prepovedoval nošenje oblačil, ki zakrivajo obraz na javnih mestih, gospa Dakir pa je trdila, da ji ta določba omejuje pravico do veroizpovedi. Magistrsko delo temelji na pogovoru s strokovnjakom s področja verskih oblačil oz. s poslancem Državnega zbora mag. Brankom Grimsom. S pomočjo raziskovanja smo prišli do ugotovitve, da islamske verske prakse niso skladne z EKČP. Razlog, da lahko znotraj EU prihaja do različnih pravnih standardov, je pozitivno polje proste presoje, ki določa, da imajo nacionalna sodišča prosto presojo nekaterih pravic glede na kulturo in običaje na nekem regionalnem področju. Cilj magistrskega dela je vključevanje rezultatov analiz v vsakodnevno strokovno in laično razpravo. Poglobljena analiza zakonodaje držav Evropske unije na področju verskih oblačil bi lahko predstavljala odlično osnovo za pripravo zakonodaje na tem področju v Sloveniji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija za človekove pravice, verska oblačila, islam, pozitivno polje proste presoje
Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 990; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

192.
Afriška unija – opis, način delovanja in problemi
Tina Hernec, 2021

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na Afriško unijo, opisuje njene organe in način delovanja ter varovanje človekovih pravic na celini, ki ga ureja Afriška listina o človekovih pravicah in pravicah ljudstev. Z ustanovitvijo Afriškega sodišča za človekove pravice in pravice ljudstev je bil storjen pomemben korak, saj se je začela razvijati sodna praksa, ki je pomagala pri reševanju konfliktov na nacionalni ravni. Metode, uporabljene v magistrskem delu, so metoda analize, s katero se je preučevala zakonodaja Afriške unije, in aksiološka metoda, s katero so se kritično ovrednotile pravne norme. Primerjava med organi in mednarodnimi telesi se je opravila s primerjalno metodo, sodnost se je preučevala s pomočjo metode in analize, kasneje pa še s pregledom sodne prakse, pri katerem se je ugotovilo, ali se pravna pravila odražajo tudi v praksi. Cilji, ki so bili doseženi v magistrski nalogi, so predstavitev načina delovanja organov Afriške unije in razlaga načina varstva človekovih pravic v Afriki, ki poteka na nadnacionalni ravni, za kar je pristojno Afriško sodišče za človekove pravice in pravice ljudstev. Izpostavljen je bil tudi odnos Afriške unije do drugih mednarodnih organizacij oziroma sui generis teles, kot sta OZN in EU – do OZN predvsem zaradi sodelovanja pri mirovnih misijah v Afriki in varstva človekovih pravic, do Evropske unije pa zaradi finančne pomoči, brez katere bi Afriška unija imela resne težave. Uporabnost ugotovitev magistrskega dela se kaže predvsem pri pomanjkanju literature o Afriški uniji v slovenskem jeziku. Omogoča boljši vpogled v delovanje unije, predstavlja njene probleme in omogoča razumevanje dogajanja na afriški celini.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Afriška unija, Organizacija afriške enotnosti, Afriška listina o varovanju človekovih pravic in pravic ljudstev, Afriško sodišče za človekove pravice in pravice ljudstev, varstvo človekovih pravic
Objavljeno: 05.01.2022; Ogledov: 886; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (975,10 KB)

193.
Kršitve človekovih pravic v povojni BiH in vloga mednarodne skupnosti
Tea Martinović, 2021

Opis: V pričujočem delu raziskujemo povezavo med državo BiH danes, Daytonskim mirovnim sporazumom, mednarodno skupnostjo in človekovimi pravicami, kot je bila vzpostavljena z Daytonskim mirovnim sporazumom. Z njim je nadzor in pristojnost nad delovanjem države prešel na mednarodno skupnost, kar je lahko v nasprotju s konceptom suverene države. Sistem v BiH je eden od najbolj kompleksnih sistemov v svetu, kar se kaže tudi na področju človekovih pravic. Delo odkriva temelje med sporazumom in sistemskimi kršitvami pravic, kjer neki napredki zaradi blokad s strani političnih vodij in nacionalnega interesa skupaj s samo Ustavo BiH v veliki meri le tega onemogočajo. Opravljenih je bilo 10 intervjujev, kjer so bili intervjuvani raznoliki sogovorniki, poleg tega so bila kot sekundarna gradiva uporabljena zakonodaja, poročila, članki. Namen pričujočega dela je opisati in analizirati vlogo, odnos in ravnanja ter učinkovitost mednarodne skupnosti v povojni Bosni na področju varovanja človekovih pravic, pri čemer je osredotočenost magistrskega dela na oblike in razsežnosti kršitev človekovih pravic na raznolikih področjih. Pričujoče delo se osredotoča na mednarodne organizacije, ki imajo danes pomembnejšo vlogo pri delovanju države in zaobjame različna področja človekovih pravic. Raziskovalo se je tudi zakaj in kako prihaja do kršitev človekovih pravic ter o tem, kakšna je vloga oziroma ravnanje in odnos mednarodne skupnosti pri temu danes. Sklepamo lahko, da je tema precej neraziskana in bi to magistrsko delo lahko delno zapolnilo del manjkajoče vrzeli in tako pripomogla k temu, da postanemo bolj pozorni na same kršitve ter da se izboljšajo strategije uveljavljanja in zaščite človekovih pravic.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, povojna BiH, mednarodna skupnost, Daytonski mirovni sporazum, etnična diskriminacija
Objavljeno: 06.01.2022; Ogledov: 777; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

194.
75 let OZN – dosežki in nemoč
Pia Ternovec, 2021

Opis: Organizacija združenih narodov, poznana pod kratico OZN, je mednarodna organizacija, katere del je 193 držav sveta. Ustanovljena je bila 24. oktobra 1945 s strani 51 držav, ki so se po vojni zavezale k varovanju in ohranjanju mednarodnega miru in varnosti, razvijanju prijateljskih odnosov med narodi, uresničevanju mednarodnega sodelovanja ter spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sedež organizacije se nahaja v New Yorku, njen aktualni generalni sekretar pa je António Guterres. Magistrsko delo je posvečeno predstavitvi OZN, s poudarkom na njenih dosežkih ter nemoči, s katerimi se je soočala v svojih petinsedemdesetih letih obstoja. To je bilo doseženo s pomočjo več različnih metod, in sicer deskriptivne, analitične, sintetične, induktivno-deduktivne metode ter metode kompilacije. V magistrskem delu pa se obenem skuša potrditi tudi tri temeljne hipoteze, med katerimi je recimo ta, da je OZN v svojih petinsedemdesetih letih delovanja za seboj pustila skupek pozitivnih in negativnih posledic. Namen magistrskega dela je prikazati delovanje OZN v svojih petinsedemdesetih letih obstoja. V uvodnem delu je definiran pomen OZN v svetu. V jedru magistrskega dela sledi kratka predstavitev organizacije, kjer so opisani njeni poglavitni organi, specializirane agencije in ostale mednarodne organizacije. Nato se preide na bistvo magistrskega dela, kjer so v obravnavi dosežki in nemoč OZN. Eden izmed njenih ključnih dosežkov je predvsem ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, spodbujanje in spoštovanje človekovih pravic. V povezavi s svojimi dosežki in nemočjo pa je bila organizacija deležna tudi številnih kritik: od moralne in filozofske kritike, kritike učinkovitosti do diplomatske in politične kritike.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: dosežki Organizacije združenih narodov, nemoč Organizacije združenih narodov, mir in varnost, človekove pravice, mednarodno pravo
Objavljeno: 07.01.2022; Ogledov: 769; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (919,52 KB)

195.
Varstvo človekovih pravic pred vrhovnim sodiščem Indije
Nina Rupnik, 2021

Opis: Varstvo človekovih pravic se marsikomu zdi samoumevno in lo ič o a ta koncept pravic se v vzhodnem svetu, v konkretnem primeru v Indiji, obravnava nekoliko d u ače. Na podlagi kompilacije in sinteze bomo videli, da je bila Indija s sprejetjem Indijske ustave leta 1950 a laše a za sekularno in demok atič o d avo. Ko pomislimo na besedo demokracija, ne pomislimo samo na obliko vladavine, v kateri vlada ljudstvo, ampak velikokrat pomislimo na enakost pred zakoni, predvsem pa na človekove pravice oz. svobodo. Te besede so v Indiji velikokrat zavite v č i o, lahko bi rekli, da ljudje v določe ih trenutkih nanje kar pozabijo. e av Indijska ustava zajema poglavje, ki obravnava temeljne pravice, so te v določe ih primerih eu es iče e. Z deduktivno metodo bomo pokazali, da je razlogov za nastanek situacije, v kateri pride do k šitev in razhajanj več: raznolika kultura, a lič e verske usmerjenosti, evšči a olitič i vpliv in pomanjkanje izobrazbe. Posledice vsega tega so es oštova je in zloraba Indijske ustave. Induktivna metoda bo pokazala, da v Indiji le obstaja upanje, ki pravicam daje pomen in to ne le papirju, ampak tudi v praksi. Zasluga za upanje gre vrhovnemu sodišču ki na pobudo posameznikov, lastno pobudo in na pobudo javnosti oskuša ešiti nastalo situacijo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove in temeljne pravice, Indijska ustava, vrhovno sodišče, sekularizem, demokracija
Objavljeno: 13.01.2022; Ogledov: 827; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (862,78 KB)

196.
Pravica do svobode gibanja ter pravica do svobode in varnosti v času epidemije
Sara Javornik, 2021

Opis: V magistrskem delu sta predstavljeni dve pravici – svoboda gibanja ter svoboda in varnost. Vsak človek se s tema pravicama že rodi. Obe sta bili v razvitih državah v zadnjem desetletju nedotakljivi in spoštovani. Seveda so obstajale določene kršitve, ki so se reševale na nacionalnih sodiščih držav ter sodiščih za človekove pravice, vendar nič takšnega, kar bi vplivalo na širšo javnost. Obe pravici imata pravno podlago v številnih mednarodnih dokumentih o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, in v ustavah držav članic EU in izven nje. V zadnjem letu in pol se je to spremenilo. Nastopila je epidemija, ki se je razširila na pandemijo, in s tem ogrozila obe zgoraj omenjeni pravici. Ta epidemiološka kriza je imela za posledico tudi močna poseganja v pravice in svoboščine. Ljudje so se kmalu zavedali, da pravice niso absolutne in so jim lahko za določen čas močno omejene. V letu in pol je nastalo precej sodne prakse na različnih stopnjah sodišč v različnih državah. V magistrskem delu je predstavljenih nekaj primerov sodne prakse, ki se navezujejo na omenjeni pravici in kako so sodišča sprejemala odločitve. Izpostavljeno je predvsem Ustavno sodišče.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, svoboda gibanja, epidemija, pandemija, COVID-19
Objavljeno: 28.01.2022; Ogledov: 1038; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (768,15 KB)

197.
Varstvo človekove pravice do življenja v času pandemije COVID-19
Rene Pohlen, 2021

Opis: Varstvo človekove pravice do življenja je v času pandemije covid-19 zahtevalo neobičajne in izredne ukrepe, ki so za namen varovanja zdravja in življenja ljudi posegli v druge človekove pravice. Magistrsko delo s pomočjo normativno-dogmatične, deskriptivne, analitične, vrednotenjske in primerjalne ter sintetične metode poskuša odgovoriti na vprašanja, ali pandemija covid-19 predstavlja izredne razmere, v katerih je za varstvo človekove pravice do življenja nujno potrebno sprejeti ukrepe, s katerimi se omejijo druge človekove pravice in temeljne svoboščine, ali so bili posegi v pravice in temeljne svoboščine v času pandemije covid-19 v naši državi pretežno pravno dopustni in sorazmerni ter ali so si države v času pandemije covid-19 medsebojno pomagale pri varstvu človekove pravice do življenja in pri odpravljanju posledic pandemije v duhu solidarnosti. Magistrsko delo se uvodoma osredotoča na pravno ureditev človekove pravice do življenja, nadaljuje pa s pravno ureditvijo izrednih razmer in pojmov epidemije ter pandemije. Nato obravnava ukrepe, ki so bili za varstvo zdravja in življenja ljudi sprejeti v naši državi, v dveh drugih državah, na ravni Evropske unije in na mednarodni ravni. Opravljena je presoja dopustnosti in sorazmernosti nekaterih ukrepov ter izpostavljena problematika sprejemanja nekaterih ukrepov. Na koncu magistrsko delo proučuje sodelovanje držav pri varstvu človekove pravice do življenja v času pandemije covid-19 in pri odpravljanju posledic pandemije covid-19. Na podlagi vseh ugotovitev je mogoče zaključiti, da je bilo treba za varstvo človekove pravice do življenja v času pandemije covid-19 sprejeti ukrepe, s katerimi so se omejile druge človekove pravice in temeljne svoboščine, da so bili le nekateri ukrepi v naši državi dopustni in sorazmerni ter da so si države medsebojno pomagale pri varstvu človekove pravice do življenja v času pandemije covid-19 in pri odpravljanju posledic pandemije covid-19. Magistrsko delo s svojimi ugotovitvami prispeva k boljšemu razumevanju, kako je bila pravica do življenja varovana v času pandemije covid-19 in kakšni ukrepi za varovanje pravice do življenja so dopustni in sorazmerni. Ugotovitve koristijo pri sprejemanju novih ukrepov za varovanje pravice do življenja v prihodnosti in prispevajo k boljšemu varstvu človekovih pravic in temeljih svoboščin.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica do življenja, pandemija, covid-19, varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, posegi v človekove pravice, izredne razmere, sorazmernost
Objavljeno: 04.02.2022; Ogledov: 1081; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (863,11 KB)

198.
Sovražni govor v sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice
Ana Čermelj, 2021

Opis: V uvodnem delu predstavimo pomen prava, zgodovinska ozadja in razvoj razumevanja varstva vrednot, torej bistva prava. Čemu se uporablja, čemu služi in kako ga je smiselno razlagati, da bo svoje poslanstvo v najboljši možni meri izvrševalo. Prvi del omogoča globlje, vsebinsko razumevanje odločitev Evropskega sodišča v zvezi z obravnavanima 10. in 17. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V osrednjem delu analitično vsebinsko predstavimo 36 sodb ESČP v zvezi z zlorabo pravice do svobode izražanja. Analitično soočenje vsebine sodb s pravno teorijo ter strnjeno in kronološko urejena predstavitev sodb, glede na določeno problemsko polje znotraj omenjene sodne prakse, prikaže razvoj koncepta uporabe »sovražnega govora« od opisne opredelitve le-tega, torej ne neposredno uporabljenega izraza, do neposredne uporabe besedne zveze »hate speech« v zadevi Carla Jóhanna Lilliendahla proti Islandiji. V zaključku predstavimo pobudo uvedbe evropske definicije sovražnega govora in razjasnimo prihodnji pristop ESČP pri obravnavi zadev v zvezi s sovražnim govorom. Opredelimo in na primeru sodb prikažemo, zakaj bo ESČP v novejših sodnih praksah, pri meritorni razlagi zadevo postavilo v ustrezen (širši) kontekst prej, kot se oprlo na posamične sovražne besede in da bo nasploh dalo prednost meritorni obravnavi pred uporabo 17. člena, ki ostaja omejen na izjemne, skrajne primere, ko je »takoj očitno«, da je svoboda izražanja zlorabljena v namene, ki so v jasnem nasprotju z vrednotami Konvencije. Pristop ESČP temelji na zavedanju nujnosti spoštovanja pravice do svobode izražanja v demokratični, pluralni družbi, upoštevajoč najvišjo vrednoto, človekovo dostojanstvo
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, sovražni govor, svoboda izražanja, človekovo dostojanstvo
Objavljeno: 24.02.2022; Ogledov: 998; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

199.
Problematika parkirnih mest za invalide v povezavi s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami
Ema Grbić, 2021

Opis: Večina družb je v preteklosti invalide izključevala iz družbenega življenja na več področjih. Še vedno so invalidi pogostokrat obravnavani diskriminatorno, kar predstavlja problem družbe in njenega mišljenja. Velik napredek v družbi smo dosegli s tem, ko se je opustil zgolj medicinski vidik obravnave invalidov in se je pojavila miselnost socialnega pogleda na invalide ter njihovo potrebo po socialni vključenosti v družbo. Živimo v obdobju, ko sta življenje in zdravje ljudi, med njimi še posebej invalidov, obravnavana z dokumenti na državni ter svetovni ravni in se uveljata kot temeljna človekova svoboščina. V magistrskem delu smo za povzemanje strokovnih terminov in pojasnjevanje zakonskih aktov uporabili primerjalnopravno metodo, metodo analize, sintetično in deskriptivno metodo. V empiričnem delu smo uporabili metodo opazovanja, s katero smo opazovali parkirna mesta, rezervirana za invalide, v Mestni občini Kranj, in metodo anketiranja. Ankete smo razdelili vsem krovnim organizacijam po Sloveniji, ki so jih nato razposlale invalidom. Vzorec opravljenih anket je zajemal 365 anketirancev. Invalidi sodijo v skupino ranljivih oseb, zato so namen in cilji naše raziskave, da s pomočjo različnih metodoloških pristopov izbrane pravice, kamor sodi parkiranje na mestih, rezerviranih za invalide, predstavimo in prikažemo njihove kršitve, ki sodijo v skupino kršenja človekovih pravic in svoboščin. Na podlagi opravljenih analiz smo podali predloge, ki bi omogočali izboljšave obravnavnega področja. V magistrskem delu smo proučevali zasedenost parkirnih mest, rezerviranih za invalide, v Mestni občini Kranj. V petih dneh opazovanja smo zasledili 200 kršiteljev. Menimo, da je potrebno z odlokom proporcionalno urediti višino kazni, saj se kršitelji ponavljajo, in urediti bližino parkirnih mest. Smiselno bi bilo urediti tudi parkirna mesta, rezervirana za invalide, glede na vrsto invalidnosti. Vsaka vrsta invalidnosti ima različne potrebe. Menimo, da so podani predlogi v zaključku smiselni in popolnoma uresničljivi. Cilje v magistrskem delu smo dosegli
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: invalid, diskriminacija, parkirna mesta, človekove pravice, kršitev
Objavljeno: 25.02.2022; Ogledov: 724; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (628,94 KB)

200.
Pravno varstvo žensk in otrok
Darja Šmitran, 2021

Opis: Pravice žensk in otrok so se skozi čas korenito spremenile. Če pogledamo že samo nekaj desetletij nazaj, ugotovimo, kako zelo, saj so bile teme, kot so volilna pravica, delo in izobrazba, nekaj, kar se je običajno povezovalo z moškimi, za ženske pa so bile izven dosega. V času, ko se zdi, da so pravice žensk in otrok dokaj dodelane in uresničene ter nekaj, kar ne potrebuje posebnega poudarka, pa je to področje, na katerem se še vedno da storiti več. Za izbrano temo diplomskega dela smo se odločili predvsem, ker so kljub temu, da se je njihov položaj v družbi izboljšal, še vedno ravno ženske tiste, ki so skupaj z otroki dostikrat veliko bolj ogrožene od moških. Še vedno se zdi, da so v vsakdanjem življenju prisotne velike razlike med moškimi in ženskami, ki se lahko kažejo v osebnem življenju, kot fizično, spolno, psihično ali verbalno nasilje, ali v poslovnem življenju, kot preferenca postavljanja moških na vodilne položaje ter neenakost v plačilu. Ker so torej ženske in otroci v življenjskih situacijah ranljivejši, sem se želela poglobiti v to, kako jih pravo varuje ter kakšne pravice lahko uveljavljajo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravice žensk, pravice otrok, pravna ureditev, enakost žensk in moških, človekove pravice
Objavljeno: 24.03.2022; Ogledov: 741; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh