11. |
12. |
13. Odgovornost letalskega prevoznika za škodo v primeru smrti ali poškodbe potnikaAndreja Kikec, 2015 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: letalsko pravo, letalski prevozniki, odgovornost, Varšavska konvencija, Varšavski sistem, Montrealska konvencija, škoda zaradi poškodbe ali smrti, razbremenitev, omejitev višine odgovornosti
Objavljeno: 29.07.2020; Ogledov: 1754; Prenosov: 66
 Celotno besedilo (1,34 MB) |
14. Nepogodbena odškodninska odgovornost neposrednih deležnikov v letalstvuAndreja Kikec, 2020 Opis: Varnost je osnovni pogoj za konkurenčen letalski sektor. Regulativni sistem zato predpisuje visoke varnostne standarde, ki jih morajo stalno izpolnjevati vsi neposredni deležniki v letalstvu. Mednje uvrščamo letalske prevoznike, izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa, upravljavce letališč, organizacije za zagotavljanje stalne plovnosti, vzdrževalne organizacije, organizacije za usposabljanje letalskega in drugega strokovnega osebja, ponudnike storitev globalnih navigacijskih satelitskih sistemov in ne nazadnje pristojne organe za certifikacijo in nadzor. Čeprav je letalstvo na splošno, še posebej pa evropsko, daleč najvarnejši način prevoza, se nesreče in incidenti kljub temu dogajajo. Kakšna pa je odgovornost neposrednih deležnikov v letalstvu? Nepogodbeno odškodninsko odgovornost delimo na krivdno (subjektivno), torej odgovornost, ki nastane na podlagi krivde kot predpostavke za odgovornost, in objektivno, kjer nastane odgovornost ne glede na krivdo. Medtem ko je odgovornost letalskih prevoznikov in proizvajalcev zrakoplovov določena z Montrealsko konvencijo, Uredbo Sveta (ES) št. 2027/97 in Direktivo 85/374/EGS ter je v obeh primerih objektivna, podobnih predpisov, ki bi urejali odgovornost preostalih neposrednih deležnikov v letalstvu, na globalni ali vsaj evropski ravni ni, zato se v primeru njihove odškodninske odgovornosti uporabljajo nacionalna pravila. Namen doktorske disertacije je predstaviti in analizirati vrste odgovornosti neposrednih deležnikov v letalstvu ter ugotoviti, ali so ureditve zadovoljive ali bi kazalo tudi za preostale subjekte razmisliti o enotni ureditvi odgovornosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: odškodninska odgovornost, deležniki v letalstvu, škoda, unifikacija
Objavljeno: 16.02.2021; Ogledov: 1421; Prenosov: 105
Celotno besedilo (2,43 MB) |
15. Strah kot nepremoženjska škodaNeja Intihar, 2020 Opis: V diplomskem delu je predstavljen institut strahu kot oblika pravno priznane nepremoženjske škode. Strah je močna negativna čustvena reakcija na določeno zunanjo nevarnost. Pravo strah definira kot afekt oziroma kratkotrajno in intenzivno čustveno stanje, ki ga spremljajo različni pojavi. Deli ga na primarni in sekundarni strah. Primarni strah se pojavi ob telesni poškodbi, kadar je človekova celovitost ogrožena, medtem ko sekundarni strah izvira iz telesne ali duševne poškodbe, kar pomeni, če telesne ali duševne poškodbe ni, tudi ni sekundarnega strahu. Njegova vsebina je načeloma strah pred izidom zdravljenja, pred bolečinami med zdravljenjem itd. Pomembno je tudi vprašanje, kako pravo obravnava pravico do odškodnine posrednih oškodovancev. Če okoliščine primera, zlasti stopnja in trajanje strahu, to opravičujejo, je oškodovanec upravičen tudi do pravične denarne odškodnine za strah, katere pravica izhaja iz 179. člena Obligacijskega zakonika. Pojem pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je pravni standard. Tehtanje, kateri znesek ustreza pravični denarni odškodnini v konkretnem primeru, je opredelitev tega pravnega standarda. Tisti, ki o tem odloča, pravzaprav ustvarja pravo za konkreten primer. Na takšen način je omogočena kar največja individualizacija prava, saj vsebina pravnega standarda ni vsebovana v pravni normi, temveč se oblikuje v vsakem obravnavanem primeru posebej. Z denarno odškodnino naj bi se posamezniku zagotovilo zadoščenje (satisfakcija), ki ustreza teži in obsegu pretrpljene škode.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: strah, nepremoženjska škoda, primarni strah, sekundarni strah, pravična denarna odškodnina za strah
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 2301; Prenosov: 268
Celotno besedilo (741,44 KB) |
16. Pravica do zdravega življenjskega okoljaLidija Topolovec, 2021 Opis: Magistrska naloga obravnava pravico do zdravega življenjskega okolja. Republika Slovenija zagotavlja pravico do zdravega življenjskega okolja v 72. členu Ustave. V prvem delu magistrskega dela smo podrobno predstavili zgodovinski razvoj pravice do zdravega življenjskega okolja. Proučili smo pravno ureditev na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni. Podrobneje smo predstavili diplomacijo, njeno zgodovinsko razvojno pot in smernice, ki jih ubira danes. V drugem delu smo preučili okoljevarstvene zahteve v novo nastalih ustavah posameznih držav ter predstavili vrste sodnih odločitev in njihove posledice. V zadnjem delu raziskave pa smo odgovorili na postavljene hipoteze. Pri proučitvi teoretičnega gradiva, ki smo ga uporabili pri pisanju magistrskega dela, smo prišli do naslednjega zaključka: Stanje današnje družbe je odsev njenega vsakdana, vpetega v službo in preživetje in omejenega z iluzijo o ugodnem življenju. V tem omejenem mišljenju ni prostora za razumevanje zakonov narave, niti usmiljenja do soljudi, kaj šele do živali. V pohlepni praksi za več, za boljše smo si podjarmili okolje, živali, ljudi, vse, kar se je dalo, za dosego ciljev, katerih rezultati so vidni na deponijah in v onesnaženem okolju. Celotno početje človeškega roda je potrebo do temeljev pretresti in spremeniti. Glede na naše zakrivanje oči smo prepričani, da v kolikor ne bomo pravočasno spremenili našega obnašanja in naših vrednot, bo narava to naredila sama, brez nas. Izstavila bo račun za onesnaženje okolja, ki ga sejemo po zemlji, sad tega sajenja pa nam ne bo všeč, če bomo med izbranci, ki bodo preživeli.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: okolje, diplomacija, zdravje, politika, škoda
Objavljeno: 09.07.2021; Ogledov: 1416; Prenosov: 214
Celotno besedilo (799,77 KB) |
17. Odgovornost države za škodo, ki jo povzročijo policisti tretjim osebam in njihov ugled v javnostiDenis Bratušek, 2021 Opis: Ko država opravlja svoje naloge, lahko nastopa v različnih vlogah in razmerjih, kot na primer izvajalka oblasti, delodajalka v delovnih razmerjih ali v vlogi stranke v poslovnih razmerjih ter drugih vlogah pri tem pa, tako za državo kot vse druge pravne osebe in posameznike velja, da so odgovorni za škodo, kadar le-to povzročijo s protipravnim izvajanjem nalog. Ker nas je v diplomskem delu zanimalo, kakšne posledice nosijo subjekti za omenjene kršitve, smo si zastavili raziskovalno vprašanje kakšna je odgovornost države za škodo, ki jo povzročijo policisti tretjim osebam in njihov ugled v javnosti, ter kako bi policija morala ukrepati, da bi ta ugled izboljšala in povečala zaupanje državljanov Republike Slovenije? V prvem delu diplomskega dela smo tako raziskali in opisali institut odškodninske odgovornosti države za škodo, ki jo javni uslužbenci z izvedbo svojih nalog lahko povzročijo ter navedli škodne posledice, ki lahko pri tem nastanejo. Ugotovili smo, da je pravna podlaga odškodninske odgovornosti države za protipravno ravnanje oblasti 26. člen URS, ker pa omenjeni člen Ustave RS zajema samo nekatera načela, ki so v skladu z načeli obligacijskega prava, si za odločanje o nekaterih drugih vprašanjih odškodninske odgovornosti sodišča deloma pomagajo še s posebnimi predpisi, kar je v praksi tudi v drugih evropskih državah, ki smo jih primerjali, razen v Franciji. V drugem delu diplomskega dela smo pregledali in preučili pretekle raziskave in analize javnega mnenja o delu slovenske policije. Ugotovili smo, da se državljani počutijo varne in so z delom policije zadovoljni, saj jo ocenjujejo kot dobro, kljub določenim različnim pogledom in mnenjem. Zavedati se moramo, da se javno mnenje o delu policije in njen ugled v veliki meri ustvarja skozi obseg vrednot in načel, ki jim premorejo slediti in upoštevati policisti pri postopkih in odnosu s strankami, preko medijev, od katerih je odvisno na kakšen način predstavijo policijo in njeno delo širši javnosti ter nenazadnje tudi od policije same, ki si zaupanje in ugled lahko gradi samo s poštenim odnosom do ljudi v vsakdanjem življenju, kar pa je za njeno učinkovito delovanje bistvenega pomena
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: odškodninska odgovornost države, škoda, protipravno izvajanje nalog, policija, ugled, pravica oškodovanca
Objavljeno: 22.08.2022; Ogledov: 624; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1,19 MB) |
18. Odškodninska odgovornost delodajalca delavcu za škodo, ki je posledica ravnanja tretjega ali naključjaSaša Mevec Pušnik, 2022 Opis: V primeru, ko se delavec poškoduje pri opravljanju dela, mu za nastalo škodo odgovarja delodajalec po splošnih pravilih odškodninskega prava – po načelih krivdne ali objektivne odgovornosti. Nemalo pa je primerov, ko delavcu pri opravljanju dela za delodajalca škoda nastane zaradi ravnanja tretjega ali po naključju. Iz sodne prakse nižjih sodišč, predvsem Višjega delovnega in socialnega sodišča, je v tovrstnih primerih zaznati težnje po prisojanju odškodnine, ker se razpravljajočemu sodniku to zdi pravično in primerno glede na naravo delovnega razmerja. V ta namen poskušajo nekateri sodniki širiti polje dolžne skrbnosti delodajalcev ali pa dejanje tretje osebe oziroma nesrečni slučaj prištevajo v okvir nevarne dejavnosti. Takim »poskusom« širjenja pojma odškodninske odgovornosti delodajalca pa ni naklonjeno Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki vztraja na stališču, da delodajalcu v takih primerih ni mogoče očitati niti krivdne niti objektivne odgovornosti. Sodna praksa VSRS na področju odškodninske odgovornosti delodajalca nasproti delavcu izhaja iz splošnih načel civilnega prava, čeprav stranki v delovnem razmerju nista v enakopravnem položaju. Delavec je delodajalcu podrejen in od njega osebno odvisen zaradi dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca. V sojenju o tovrstnih odškodninskih zahtevkih bi bilo zato navedena dejstva potrebno upoštevati v luči temeljnega načela delovnega prava in favorem laboratoris. Čeprav se navedena problematika večkrat izpostavlja v sodniških krogih, je na to temo relativno malo literature. V dokaj podobnih primerih prihaja celo do različnih odločitev sodišč, kar je vsekakor v nasprotju z načelom pravne varnosti. V okviru te disertacije sem zato raziskala možnosti za spremembo sodne prakse v okviru veljavne ureditve odškodninske odgovornosti delodajalca delavcu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: odškodninska odgovornost delodajalca, škoda pri delu, škoda v zvezi z delom, naključje, krivda tretjega
Objavljeno: 12.01.2023; Ogledov: 637; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,19 MB) |
