11. Primerjava percepcije kakovosti med dijaki in učitelji na srednjih šolahMojca Gajić Bojanc, 2014 Opis: Razi skovalno vprašanje (RV): Pri raziskavi nas je zanimalo mnenje o kakovosti sred nješolskega izobraževanja dijakov in učiteljev ter ali obstajajo razlike med štirimi srednjimi šolami o dojemanju kakovosti srednješolskega izobraževanja. Namen: Namen raziskave je ugotoviti , ali se mnenja o kakovosti izobraževanja med dijaki in učitelji razlikujejo. Cilj raziskave je potrditi hipotezi in ugotoviti precepcijo, dojemanje kakovosti v šoli glede dijakov, udeležencev izobraževanja in s strani učiteljev, izvajalcev i z obraževanja. Z raziskavo želimo ugotoviti mnenje o kakovosti sred nješolskega izobraževanja dijakov in učiteljev . Narediti želimo tudi primerjavo med mnenji in ali obstajajo razlike med štirimi srednjimi šolami. Metoda: V empiričnem delu sta bila predmet ra ziskovanja dijaki in učitelji, predstavili smo srednje šole, kjer smo izvajali anketo, opisali smo vzorec raziskave, anketni vprašalnik in spremenljivke raziskovanja. Anketne vprašalnik e so izpolnili učitelji in dijaki, in sicer 89 dijakov in 79 učiteljev. Pridobljene podatke smo statistično obdelali z opisno statistiko ter Kruskal - Wallis testom in Mann - Whitney testom. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da i majo dijaki in učitelji različno percepcijo kakovosti v šolstvu. Organizacija: Šole želijo b iti kakovostne in dati dijakom znanje, ki ga potrebujejo za opravljanje svojega bodočega poklica ali podati znanje, ki ga potrebujejo pri vertikalnem izobraževanju. Družba: Pomemben je družbeni odnos do izobraževanja in znanja. Družba mora prepoznati intel ektual ni kapital in ga zadržati ter s podbuditi pri njegovem prispevku v družbi. Originalnost: Raziskava na nivoju srednjega šolstva glede percepcije kakovosti dijakov in učiteljev je bila izvedena prvič. Kakovost v šolah je bila in se še vedno uvaja s proj ekti o ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti v izobraževanju, ki pa niso sistemsko urejeni. Šola je avtonomna pri kakovostnem delovanju in odgovorna za znanje dijakov. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je prostorsko omejena na JV del Slovenije. V raziskovalnem delu smo primerjali p e rcepcijo štirih srednjih šol. Raziskovanje s tega področja se lahko razširi na celotno državo in se ugotavlja kazalnik kakovosti v šolstvu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kakovost, srednje izobraževanje, šolstvo, komunikacija, magistrske naloge
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 834; Prenosov: 47
 Celotno besedilo (929,83 KB) |
12. Merjenje organizacijske kulture FOŠSonja Zlobko, 2016 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: organizacija, visoko šolstvo, organizacijska kultura, kultura kakovosti, kultura odličnosti, akademska odličnost, organizacijska kultura, merjenje organizacijske kulture, ukrepi izboljšav
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 906; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,68 MB) |
13. |
14. |
15. |
16. Primerjava slovenskega glasbenega šolstva z glasbenim šolstvom držav članic Evropske unijeKarmen Schindler Bernard, 2021 Opis: Pojem glasbenega izobraževanja v Evropski uniji zajema kompleksne izobraževalne sisteme članic EU. Organizacija glasbenega izobraževanja je zaradi nacionalnega pomena ohranjanja kulturne dediščine v izključni domeni držav članic ter se med seboj močno razlikujejo. Unija zajema sedemindvajset držav članic, od teh je bilo v raziskavo vključenih petindvajset. Raziskava je potekala na osnovi družboslovnega raziskovanja, torej s kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih metodoloških pristopov; in sicer z opisno metodo, primerjavo, zbiranjem, analizo, sintezo ter komentarjem. Države članice EU se med seboj razlikujejo v praktično vseh pogledih, pa vendarle obstajajo skupne točke ne glede na status, velikost in vpliv posamezne članice znotraj EU. Primerjava glasbenega izobraževanja posameznih članic EU obravnava članice glede na datum pridružitve EU. Glede na uporabljena raziskovalna vprašanja raziskava podaja naslednje odgovore glede organizacijske strukture glasbenih šol po članicah EU. In sicer od tega, koliko članic ima krovni zakon o glasbenem šolstvu kot Slovenija. Kakšna je možnost glasbenega izobraževanja v članici torej, urejenost sprejemnih izpitov ter struktura organizacijskih modelov glasbene šole, financiranja javnih ter zasebnih glasbenih šol, koliko članic imam implantiran institut plačevanja šolnine v svoje javno šolstvo, kaj zajema kurikulum o glasbenem izobraževanju v članicah, če ga imajo, ter kakšni so njegovi sestavni elementi in navsezadnje kakšna je usposobljenost glasbenih pedagogov v državah članicah EU.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: glasbeno izobraževanje, glasbeno šolstvo, Evropska unija, članice, primerjava
Objavljeno: 11.07.2022; Ogledov: 704; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,55 MB) |
17. |
