11. Mobing med zaposlenimi v slovenskih podjetjihNevenka Terselič, 2011 Opis: Mobing je dalj časa trajajoča sovražna in neetična komunikacija enega ali več sodelavcev.
Negativne posledice občuti tako žrtev kot njegova okolica oz. podjetje, kjer se to dogaja.
Področje me zanima, ker sem bila tudi že sama priča mobingu v svojem delovnem okolju. Za
namen raziskave sem naredila deset ločenih Polstrukturirani intervjujev z zaposlenimi v
slovenskih podjetjih. Vsem anketiranim sem postavila ista usmeritvena vprašanja. Temeljni
raziskovalni problem magistrske naloge je bil pojavnost mobinga med zaposlenimi, poiskati
zanj vzroke in posledice, ugotoviti kam se obrniti za pomoč in poiskati predloge za
zmanjšanje mobinga. Ker pa magistrsko delo pišem v času vpliva gospodarske krize na
poslovanje podjetij, me je še dodatno zanimalo, ali je v uspešnih podjetjih manj mobinga kot
v podjetjih, kjer je vpliv krize na poslovanje večji. Odgovore sem razdelila v dve skupini in
naredila primerjavo. Odgovori anketirancev so potrdili, da mobing v slovenskih podjetjih
obstaja ter ima močan vpliv na delo posameznika. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten
pogoj za uspešno poslovanje in doseganje zadanih ciljev vsakega podjetja. Odgovori
anketiranih so bili podobni, ne glede na to v kako uspešnem podjetju so zaposleni. Slaba
komunikacija in pomanjkanje empatije sta dva izmed glavnih razlogov za nastanek mobinga.
Tako za posameznika kot za podjetje sta najpomembnejša preventiva in izobraževanje. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: delo, delovni pogoji, diskriminacija, grožnje, komunikacija, nadlegovanje, nasilje, spolno nadlegovanje, šikaniranje, mobing, zastraševanje, žrtev Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 873; Prenosov: 60 Celotno besedilo (1,17 MB) |
12. Vloga centra za socialno delo v primerih nasilja v družiniVladimirka Jošić, 2020 Opis: Nasilje kakršne koli oblike je ena izmed najpomembnejših ter najpogostejših tem v današnjem svetu. Vzajemno s spremembami načina življenja v družbi se spreminjajo tudi pravila dopustnih ravnanj, pri tem je pomembno zaščititi žrtve nasilnega ravnanja z vidika ohranjanja njihove varnosti in kakovosti bivanja v skupnosti. Kadar je v odnosu prisotno nasilje, se žrtvi bistveno zmanjšata občutek varnosti ter kvaliteta življenja, zaradi česar je oškodovana na vseh življenjskih področjih. O dobrih medčloveških odnosih lahko govorimo le, kadar vsi vključeni spoštujemo človekove pravice, ki so določene s konvencijami in zakoni. Zakon o preprečevanju nasilja v družini je novejši zakon v Sloveniji, v katerem so opredeljene vrste nasilja v družini, prav tako pa tudi vloge in naloge državnih organov z vidika obravnave in preprečevanja nasilja v družini. Omenjeni zakon opredeljuje tudi ukrepe, ki so potrebni za preprečevanje nasilja v družini in za varstvo osebe, ki je žrtev nasilja. V zakonu je izrecno določeno strokovno izobraževanje oseb, ki se ukvarjajo z multidisciplinarnim pristopom pri obravnavi žrtve družinskega nasilja. Izobraževanje oseb in razvoj multidisciplinarnega tima po svetu je zelo napredovalo in tako doprineslo številne pozitivne spremembe na področju preprečevanja nasilja v družini. V raziskovalni nalogi sem predvsem uporabila več različnih teoretičnih in empiričnih metod, predvsem metodo deskripcije. Naša družba ima še vedno preveliko ignoranco do nasilja, zato je bil moj namen bolj podrobno raziskati družinsko nasilje v Republiki Sloveniji in spoznati zakonodajo na področju preprečevanja nasilja v družini ter se seznaniti s postopki Centra za socialno delo Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: nasilje, žrtev, center za socialno delo, Zakon o preprečevanju nasilja v družini, institucije Objavljeno: 09.06.2022; Ogledov: 631; Prenosov: 48 Celotno besedilo (1,87 MB) |
13. Zloraba otrok in načini njene preprečitveVladimirka Jošić, 2022 Opis: Med najpomembnejšimi in najpogostejšimi temami v današnji družbi je nasilje v vseh svojih oblikah. Vsakdo ima pravico biti varen in živeti brez nasilja. Trpinčenje otrok je večplasten pojav, v okviru katerega je mogoče govoriti o različnih vidikih, in sicer o medicinskem, socialnem, psihološkem. Zloraba otrok je postala šele v zadnjem desetletju aktualen problem, čeprav se je nedvomno dogajala skozi vso zgodovino. Zloraba se lahko zgodi kot enkraten dogodek, ki ga označimo kot posilstvo ali spolni napad, lahko pa se ponavlja dalj časa. Dalj časa trajajoče zlorabe razlikujemo glede na to, ali je storilec član otrokove ožje družine ali ne. Poznamo psihično zlorabo, spolno zlorabo, zlorabo prek medijev, zlorabo nad invalidnimi otroki, zanemarjanje itd. Najbolj razširjena oblika zlorabe nad otroki je zanemarjanje otroka. Da bi preprečili zlorabo otrok, jo moramo najprej opaziti in nato sprožiti postopke v korist otroka. Spolno zlorabo je velikokrat nemogoče prepoznati na prvi pogled, saj žrtev pogosto nima opaznih telesnih poškodb ali te kmalu izginejo, v nasprotju z duševnimi posledicami. Otrok v situaciji zlorabe najbolj potrebuje varnost, zavetje, občutek sprejetosti in spoštovanje njegovih potreb. Spolno zlorabljenim otrokom nudijo pomoč strokovne službe, kot so centri za socialno delo, zdravstvene ustanove, šole, vrtci, policija, sodišče, Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše, ter nevladne organizacije, kot so otroški telefoni, skupine za pomoč spolno zlorabljenim otrokom, Združenje proti spolnemu zlorabljanju. Ko otrok spregovori, mu moramo verjeti, moramo si vzeti čas zanj, ostati moramo kolikor mogoče mirni. Otroka moramo prepričati, da je prav govoriti o zlorabi, ter pustiti prosto pot njegovim čustvom do storilca. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: nasilje, žrtev, zloraba, znaki, vzroki Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 658; Prenosov: 72 Celotno besedilo (1,38 MB) |
14. Kaznivo dejanje nasilja v družini in temeljne predpostavke kaznivosti (191. člen KZ-1), kot zakonodajni, teoretični in praktični problemDeborah Čendak, 2023 Opis: Nasilje v družini je globalni problem, ki je v zadnjih letih statistično gledano v porastu. Največkrat se dogaja za zaprtimi vrati, zato je izrednega pomena, da je celotna družba informirana, kako postopati, ko se srečamo z nasiljem v družini, bodisi kot žrtev ali priča. Nasilje se dogaja v vseh okoliščinah, naj bo to v socialno ranljivejših družinah ali pa družinah, ki so dobro finančno preskrbljene in navzven kažejo samo blišč njihovega življenja. Žrtev je lahko vsak posameznik – ženska, otrok, moški, starejši, ranljivejše skupine. Za nasilje ni nobenega opravičila, zato je tudi državni zbor leta 2016 naredil korak k izboljšanju zakonodaje, saj je potrdil spremembe Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki so vključevale ničelno toleranco do nasilja v družini. Izrednega pomena je, da se družba prične zavedati, da nasilje, ki se dogaja znotraj družine, ne sme ostati prikrito, saj je to skupni problem družbe in dolžnost nas vseh je, da pomagamo preprečevati tragične zgodbe, ki jih v medijih zasledimo zelo pogosto. Vsak posameznik, pa naj bo to žrtev, mladoletnik, nevladna organizacija ali kakšna izmed ustanov, lahko prijavi nasilje in s tem reši kakšno izmed žrtev. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: nasilje, družina, kaznivo dejanje, storilec, žrtev, dejavniki Objavljeno: 25.05.2023; Ogledov: 370; Prenosov: 31 Celotno besedilo (921,83 KB) |
15. Otrok kot posredna žrtev nasilja v družiniEva Križaj, 2023 Opis: Otrok se v okoliščinah družinskega nasilja znajde v vlogi posredne žrtve zaradi več različnih dejavnikov tveganja, ki vplivajo na odrasle osebe. Težke življenjske situacije in stiske bodo pri odrasli osebi vzpodbudile nasilniško vedenje različnih intenzitet. Čeprav odrasla oseba v določeni življenjski situaciji ne bo namerno želela nasilnega ravnanja obračati proti otroku, bo otrok kot razumsko še nerazvita oseba (lahko) nasilno situacijo razumel drugače in se bo počutil ogroženega. Navedeno bo pri otroku glede na posamezne razvojne faze povzročilo nekatera vprašanja o njegovi lastni vrednosti in skladno s tem tudi hude posledice, ki jih bo utrpel v svojem razvoju. Slovenski zakonodajalec je zato otroka tudi za primere situacij, ki ga orišejo kot posredno žrtev družinskega nasilja, posebej zavaroval, in sicer je otrok oziroma njegov psihofizični razvoj varovan v 192. členu Kazenskega zakonika. Vzvode in vzroke nasilnega ravnanja staršev spoznamo preko različnih teorij, ki razložijo, kako se agresivno vedenje prenaša iz generacije v generacijo. Navedeno pojmujemo krog nasilja. Kazenskopravna izhodišča ne omogočajo vseh odgovorov na pestrost vprašanj, ki se ponujajo pri obravnavani tematiki. Ta presega kazenskopravni okvir in je zato za reševanje spornih vprašanj treba upoštevati tudi spoznanja psihološke, sociološke, družinske, medicinske, policijske in drugih strok. Ključnega pomena je, da se pri odkrivanju in preprečevanju nasilja v družini uporabi sistemski pristop, ki pomeni usklajen odziv pristojnih institucij. Z nepravilnim odzivanjem na primarno viktimiziranost otroka bo otrok podoživljal travmatiziranost oziroma se bo ta še stopnjevala. Tako ravnanje opredelimo kot sekundarno viktimizacijo otroka. Preprečevanje slednje je temeljna naloga pristojnih organov, pri čemer je za uspešnost v praksi njihovo sodelovanje pričakovano, celo nujno. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: nasilje v družini, kaznivo dejanje, prekršek, nasilje nad otrokom, otrok kot posredna žrtev, otrok kot priča, odkrivanje in intervencija, sistemsko obravnavanje, preprečevanje sekundarne viktimizacije, ukrepi za varstvo koristi otroka Objavljeno: 19.09.2023; Ogledov: 439; Prenosov: 52 Celotno besedilo (1,13 MB) |
16. Sekundarna viktimizacija v R Sloveniji z vidika Evropske direktive o pravicah žrtev kaznivih dejanjViviana Ganzitti, 2024 Opis: Postati žrtev kaznivega dejanja pomeni za prizadeto osebo in njene bližnje nepravičen in nasilen poseg zoper osnovne zaščitene dobrine. Ta sporna dejanja lahko za seboj pustijo težke poledice, zato je za vsako skupnost, ki naj bi temeljila na socialnem in pravnem sistemu, pomembno, da se primerno odzove na stiske in potrebe prizadetih ljudi in tako poskusi ponovno vzpostaviti porušeno pravičnost. Potreba po pravičnosti in socialni podpori sta eni izmed osnovnih človeških potreb, zato je lahko pomanjkanje primernega odziva za človeka travmatično. Takšni napačni reakciji zato rečemo sekundarna viktimizacija. Takšni zgrešeni odzivi so lahko posledica pomanjkanja spoznanj ali motivacije posameznikov iz okolice ter neprimerno zastavljenih politik in postopkov pri obravnavi žrtev. Direktiva 2012/29/EU se posveča preprečevanju teh napačnih odzivov do žrtev kaznivih dejanj na ozemlju Evropske unije. Republika Slovenija je imela 3 leta časa prenesti direktivo v svoje notranje pravo z namenom doseganja zastavljenih ciljev, ki bodo izboljšali položaj obravnavanih žrtev. V preverbo prisotnosti sekundarne viktimizacije so se izvedli in analizirali intervjuji z žrtvami kaznivih dejanj. Analiza teh intervjujev je potrdila ugotovitve Evropske komisije iz leta 2022, da je izvajanje direktive prispevalo k izboljšanju položaja žrtev v Sloveniji, a je treba izboljšati zlasti ozaveščanje teh, ki žrtve obravnavajo, in informiranje žrtev, saj sta zavedanje o pravicah in razumevanje fenomena žrtve ključna za zmanjševanje tveganj sekundarne viktimizacije. Poročanje žrtev pa je pokazalo na pasivnost države ob kršenju zakonodaje, namenjene zaščiti žrtev. Za državo bo torej pomembno evalvirati in nadgraditi delovanje in doseganje ciljev direktive v praksi. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: sekundarna viktimizacija, žrtev, Evropska direktiva, pravice žrtev, viktimologija Objavljeno: 16.04.2024; Ogledov: 61; Prenosov: 1 Celotno besedilo (585,87 KB) |