Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Barbara Celjska - vladarica Evrope
Petra Zalokar, 2021

Opis: Magistrsko delo Barbara Celjska – Vladarica Evrope v celoti obravnava potomko nekoč najbolj ozemeljsko dominantne slovenske rodbine Celjskih grofov, od 1436 Celjskih knezov. Barbara, najmlajša hči Hermana II in Ane Schaunberške, je v prvi polovici 15. stoletja veljala za najbolj pomembno žensko na širšem ozemlju osrednje Evrope, ambiciozno in dobro obdarjeno (preskrbljeno) s strani svojega očeta ter predvidoma iz političnih razlogov in želje svojega očeta, poročeno z mnogo starejšim vdovcem Sigismundom, kraljem Luxembourg-a, Ogrske in Češke ter cesarjem Avstro-Ogrske monarhije. Njeno bivanje na slovenskem ozemlju verjetno ni trajalo dlje od zaroke, v Celje, mesto ob Savinji, pa se ni nikoli več vrnila. Znatno obdarjena z jutrnjimi posestmi in vladarskimi naslovi, t.j. kraljica Ogrske, Češke in cesarica Svetega rimskega cesarstva, ki jih je prejela od svojega moža kot poročna darila, je postala najbogatejša ženska in ni je bilo, ki bi se lahko merila z njeno izobrazbo in inteligenco. Vodenje oblasti in opravljanja poslov je kasneje, zaradi stalne Sigismundove odsotnosti z dvora, v celoti prešlo v njene roke kot samozavestne in pogumne vladarice posebnih osebnih lastnosti in modrosti, ki je reševala težave tako politično kot diplomatsko, izdajala je pomembne listine in, ki je živela in vladala v obdobju prvotne diplomacije. Zato jo lahko štejemo za prvo diplomatko slovenskega porekla.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: srednji vek, Žovneški, Celjski grofje, Barbara Celjska, kralj Sigismund, jutrnja, vladar, Evropa
Objavljeno: 11.07.2022; Ogledov: 1143; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

2.
Primerjalna študija in razvoj koncepta uspešne ženske Alma Karlin, Barbara Celjska in Ana Celjska
Ana Anita Švigelj, 2021

Opis: Diplomsko delo obravnava koncept uspešne ženske na podlagi proučevanja življenja treh navdihujočih žensk, ki so zaznamovale slovensko zgodovino, in sicer Alma Karlin – ena izmed desetih največjih popotnikov vseh časov, poliglotka, učiteljica, predavateljica, zbirateljica in pisateljica, ki je sledila teozofskemu načina življenja; Barbara Celjsko – trojna kraljica z izredno politično in ekonomsko močjo ter talentom ter neslavnima nazivoma Črna Kraljica in Nemška Mesalina; ter Ana Celjsko – prva kraljica, ki je izvirala iz današnjega slovenskega ozemlja. V raziskovalnem delu diplomskega dela naredimo primerjalno študijo obravnavanih žensk ter na podlagi njihovih skupnih lastnosti in sposobnosti oziroma veščin razvijemo koncept uspešne ženske. Na podlagi teoretičnih izhodišč o uspešnih osebah ter primerjalne študije obravnavanih žensk ugotovimo, da je uspešna ženska ciljno naravnana in zelo ambiciozna, samozavestna in pogumna, odločna, produktivna, kreativna, iznajdljiva, prilagodljiva, potrpežljivo vztrajna in vzdržljiva ter sposobna ohranjati umirjenost in razsodnost v spreminjajočih okoliščinah. Ima sposobnost analitičnega razmišljanja, a se zna odločati tudi intuitivno. Trdo dela za želene rezultate, verjame v lastne sposobnosti in napredek, je strastno predana odločitvam oziroma ciljem, zna poiskati potrebne informacije za uresničitev zadanega in, če je potrebno, se zna sama usposobiti za vse, kar je pomembno za uspeh. Je olikana, njene komunikacijske sposobnosti ji omogočajo spretno prepričevanje oziroma vplivanje na druge, zna pa se tudi postaviti za interesi drugih ljudi. Ko gre za vprašanje njene osebne svobode ali koga drugega, pokaže tudi svojo uporniško plat, saj sama zaznava svobodo kot osnovo za uspešnost in bistveni pogoj za uspeh
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Alma Karlin, Barbara Celjska, Ana Celjska, uspešnost, uspešna ženska
Objavljeno: 22.08.2022; Ogledov: 576; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (875,52 KB)
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh