Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Digitalizacija in tehnostres v povezavi z izgorelostjo zaposlenih v slovenskem zdravstvu
Emina Topalović, 2025, ni določena

Opis: Magistrska naloga prikazuje neposreden vpliv digitalizacije na zaposlene v slovenskem zdravstvu, s posebnim poudarkom na doživljanju tehnostresa in njegovi povezavi z zaznanim občutkom izgorelosti na delovnem mestu. Namen raziskave je bil preveriti, kako posamezni elementi digitalne preobremenjenosti, kot so kompleksnost sistemov, pomanjkanje organizacijske podpore in zaznani občutek invazivnosti tehnologije, vplivajo na zadovoljstvo pri delu ter počutje zaposlenih. Teoretična izhodišča temeljijo na sociološkem konceptu birokratizacije in racionalizacije dela po Maxu Webru, ki ga dopolnjujeta konfliktna ter feministična teorija v povezavi z digitalno neenakostjo. Uporabljen je bil kombinirani raziskovalni pristop, ki je vključeval kvantitativno spletno anketo (N = 464) in kvalitativne poglobljene intervjuje (N = 10). Rezultati analize so pokazali, da zaznani občutek tehnostresa pomembno in statistično značilno napoveduje višjo stopnjo zaznane izgorelosti. Ugotovljena je bila tudi negativna korelacija med naklonjenostjo do uporabe IKT in doživljanjem tehnostresa; posamezniki z višjo digitalno samozavestjo so redkeje poročali o občutkih obremenjenosti. Stopnja zaznanega tehnostresa statistično značilno vpliva tudi na nižje zadovoljstvo pri delu. Poleg tega se je izkazalo, da so demografski dejavniki, kot sta spol in starost, pomembni pri zaznavanju digitalnih obremenitev. Ženske so v večji meri poročale o frustracijah in negotovosti, mlajši zaposleni o pritiskih zaradi višjih pričakovanj, starejši o občutkih negotovosti zaradi nižjih digitalnih kompetenc. Kvalitativni podatki intervjujev so kvantitativna spoznanja dodatno podkrepili z osebnimi izkušnjami udeležencev. V nalogi opozarjamo na nujnost celostnega pristopa k digitalizaciji zdravstva, ki mora upoštevati človeški dejavnik, uporabniško izkušnjo in pomen ustrezne organizacijske podpore. Raziskava odpira prostor za nadaljnje študije in oblikovanje konkretnih smernic za bolj trajnostno ter psihološko varno digitalno preobrazbo zdravstvenih ustanov.
Ključne besede: Digitalizacija zdravstva, tehnostres, izgorelost, zadovoljstvo pri delu, IKT, zdravstveni delavci, digitalne kompetence
Objavljeno v ReVIS: 27.09.2025; Ogledov: 689; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (5,57 MB)

2.
Digitalizacija zdravstva na primarni ravni v zdravstvenih domovih : magistrska naloga
Luka Florjančič, 2025, magistrsko delo

Opis: Raziskava se osredotoča na uvedbo digitalnih tehnologij v primarno zdravstveno oskrbo, predvsem v zdravstvenih domovih. Cilj naloge je preučiti vpliv digitalizacije na kakovost, učinkovitost in dostopnost zdravstvenih storitev. V nalogi so predstavljene osnovne značilnosti digitalizacije v zdravstvu, njeni izzivi in prednosti ter trenutni kontekst primarne oskrbe. Poudarek je na implementaciji digitalnih tehnologij, kot so elektronski recepti, napotnice, kartoni in telemedicina. Empirični del naloge vključuje mnenja in izkušnje zdravstvenih delavcev ter vodstva glede uporabe teh tehnologij ter analizo težav pri njihovem uvajanju. Sklepna poglavja ponujajo priporočila za izboljšanje in nadaljnje raziskave, ob tem pa izpostavljajo tudi pomen izobraževanja za uspešno sprejetje digitalizacije v praksi.
Ključne besede: digitalizacija zdravstva, zdravstveni domovi, elektronski karton, eZdravje, telemedicina
Objavljeno v ReVIS: 06.06.2025; Ogledov: 974; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh