Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


11 - 20 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
Družinski zakonik - razmejitev odločanja med centri za socialno delo in okrožnimi sodišči
Maša Erjavec, 2020

Opis: Uvedba novega Družinskega zakonika (DZ) je v primerjavi z ZZZDR prinesla razmejitev strokovne svetovalne in podporne vloge CSD od razsojanja, ki je v pristojnosti sodišča. Okrožno sodišče z uvedbo DZ odloča o ukrepih za varstvo otrokove koristi ter o skupni vzgoji in varstvu otroka. CSD pa poda strokovno mnenje, izvaja ukrepe in nadzor nad ukrepi ter izdela načrt pomoči družini in obvešča okrožno sodišče o izvajanju ukrepov. DZ daje velik poudarek zaščiti otrokove koristi in narekuje potrebo po večjem medsebojnem sodelovanju med CSD in okrožnimi sodišči. Diplomsko delo izvirno predstavi razmejitev pristojnosti odločanja CSD in okrožnega sodišča v družinskih zadevah za varstvo otrokove koristi po novem DZ. Uporabljeni sta opisna in normativna metoda pri opredelitvi pravnih virov družinskega prava in značilnosti DZ, pri opredelitvi temeljnih pojmov in institutov ter razmerij med starši in otroki, pa tudi pri predstavitvi postopkov odločanja v DZ in ukrepov za varstvo otrokove koristi. S primerjalno metodo je predstavljen prenos odločanja s CSD na okrožno sodišče glede na določila DZ in predhodno veljavni predpis ZZZDR. Ugotovitve kažejo, da ureditev DZ z vzpostavitvijo jasne razmejitve odločanja med CSD in okrožnim sodiščem in s tem razmejitve socialnovarstvenih storitev zagotavlja boljše varstvo otrokove koristi. Nova ureditev je dolgoročno boljša in odpravlja omejitve necelovitega varovanja otrokove koristi po ZZZDR. Ne glede na začetne težave DZ je varstvo otrokove koristi bolje zagotovljeno
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družinski zakonik, razmejitev pristojnosti, CSD, okrožno sodišče, otrokova korist, ukrepi
Objavljeno: 16.07.2021; Ogledov: 1207; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (467,98 KB)

12.
Pomembnost otrokovega mnenja pri odločanju o skrbništvu, kadar pride do razveze zakonske zveze
Ana-Marija Klemenčič, 2021

Opis: Družina je življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo. Zakonska zveza temelji na svobodni odločitvi skleniti zakonsko zvezo, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Iz različnih razlogov včasih zakonske zveze ni mogoče obdržati in tako tudi ne družine. V večini primerov se zakonca dogovorita glede skrbništva in vseh drugih vprašanj, vezanih na vzgojo in varovanje otrok. Včasih pa to ni mogoče, zato takrat posreduje sodišče, katerega glavna naloga je varovati koristi otroka. Pri tem sodišče upošteva mnenje centra za socialno delo, prav tako pa tudi mnenje otroka, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Otroci se pogosto ne zavedajo, kako pomembne odločitve bodo sprejete zanje, zato je naloga javnega organa (sodišča) in zagovornika otrok, da poskrbi, da je otrok informiran in vključen v postopek. V tej nalogi bomo poskušali odgovoriti na vprašanje, kolikšno težo ima mnenje otroka pri odločanju, in ali naj bi postala praksa vsakega otroka vprašati za mnenje. Poskušali bomo tudi ugotoviti, kolikšno odgovornost imajo klinični psihologi pri pridobivanju otrokovega mnenja
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: otrokovo mnenje, družinski zakonik, korist otroka, center za socialno delo, zagovornik otrok
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 939; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (574,44 KB)

13.
Posvojitev in razveljavitev posvojitve
Aleša Blažič, 2021

Opis: Diplomsko delo podrobno opredli institut posvojitve, ki ga urejajo tako nacionalni kot tudi mednarodni pravni akti. Posvojitev je oblika socialnega starševstva, pri kateri si starši in otroci ne delijo skupne genske zasnove, kar pomeni, da si niso v sorodu. Institut posvojitve ni nekaj novega. Na osnovi poznanih zgodovinskih dejstev so ga uporabljali že v Mezopotamiji, in sicer v Hamurabijevem zakoniku, in tudi Rimljani v antičnem Rimu, kjer institut posvojitve omenja Justinijanov kodeks. Slovenska zakonodaja posvojitev ureja posredno že z Ustavo Republike Slovenije. Ustavne določbe udejanja ureja Družinski zakonik; ta določa zakonske pogoje postopka za ugotavljanje pogojev za posvojitev, v okviru katerega delavci in delavke ugotavljajo, ali adoptiranci izpolnjujejo vse zakonske pogoje in ali so prijavitelji primerni kot kandidati za posvojitev, postopek odločanja o posvojitvi in primere, v katerih je ta neveljavna in kot taka tudi izpodbojna. Pravo pozna različne oblike posvojitve: popolno, nepopolno, enostransko, posvojitev s strani ene osebe, meddržavno oziroma mednarodno, blanko in inkognito posvojitev. V Republiki Sloveniji blanko in inkognito posvojitvi nista dovoljeni. Posvojitve v Republiki Sloveniji ni mogoče razvezati, vendar jo je mogoče v zakonsko določenih primerih razveljaviti. Diplomsko delo poleg teoretičnega dela o posvojitvi in njeni razveljavitvi vsebuje tudi intervju. Izveden je bil za namene diplomskega dela z osebo, ki je skupaj z možem (zakoncem) v Republiki Sloveniji posvojila deklici
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: posvojitev, adoptanti, adoptiranec, razveljavitev posvojitve, Družinski zakonik
Objavljeno: 10.01.2022; Ogledov: 872; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (529,71 KB)

14.
Posvojitev in razveljavitev posvojitve
Klavdija Kavčič, 2021

Opis: V Sloveniji otroci uživajo posebno skrb in varstvo, kar izhaja že iz 56. člena Ustave Republike Slovenije, ki izpostavlja, da imajo otroci in mladoletne osebe, ki so ostale iz različnih razlogov brez staršev, posebno varstvo, ki jim ga zagotavlja država. Takšno varstvo predstavlja tudi posvojitev, ki predstavlja posebno obliko varovanja otroka, s katero nastane med posvojiteljem in otrokom enako razmerje kakor med roditelji in njihovimi potomci. Posvojitev je podrobneje predstavljena v nadaljevanju diplomskega dela. Na področju posvojitev je leta 2019 prišlo do nekaj sprememb in novosti, saj se je dne 15. 4. 2019 začel uporabljati Družinski zakonik, ki je nadomestil Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. V Sloveniji je zelo malo otrok za posvojitev, kandidatov, ki so primerni, da postanejo posvojitelji pa vedno več, zato se v Sloveniji veliko več srečujemo z mednarodnim posvojitvami kot pa nacionalnim posvojitvam. Bistvo diplomskega dela je predstaviti celoten postopek posvojitve, ki se začne z oddajo vloge za posvojitev na center za socialno delo in konča z odločbo o posvojitvi, ki jo izda sodišče. O odločitvi posvojitve od leta 2019 odloča sodišče, pred tem pa je o posvojitvi odločal center za socialno delo
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: posvojitev, posvojenec, posvojitelj, razveljavitev posvojitve, razveza posvojitve, Družinski zakonik, otrokova korist
Objavljeno: 10.01.2022; Ogledov: 819; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (680,74 KB)

15.
Odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih ob razvezi zakonske zveze
Marko Vukićević, 2021

Opis: Pomen zakonske zveze je v vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Starši so dolžni skrbeti za pravice in koristi svojega otroka ter ga zaščititi pred bremenom osebnih partnerskih konfliktov. Slovenija je pravice otrok vključila v svoj pravni sistem na najvišji ravni, v 56. členu Ustave RS so te pravice posebej določene. Pravna podlaga je tudi v Družinskem zakoniku, ki zajema pravna načela in pravila, ki urejajo tudi varstvo otrokovih pravic kot tudi Konvencija o otrokovih pravicah. V zadnjem času je možno zaznati trend porasta števila razvez zakonskih zvez med zakonci, ki imajo velikokrat otroke, na katere ima ločitev staršev neposreden vpliv. Otroci so zelo redko vključeni v proces razveze zakonske zveze njihovih staršev, kar pa ne pomeni, da razveza na otroka ne vpliva, saj le ta pusti posledice bodisi kratkotrajne bodisi dolgotrajne, običajno pa vselej negativne. Pri razvezi zakonske zveze je ključnega pomena, da starša sporazumno rešita medsebojne spore ter se dogovorita o varstvu, vzgoji in preživljanja skupnih otrok. Ločitev staršev je za vsakega otroka posebej težka, zato je pomembno, da starši otroku pomagajo, da čim lažje preživi to stresno obdobje
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zakonska zveza, starši, otrok, razveza, družinski zakonik
Objavljeno: 10.01.2022; Ogledov: 855; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (415,00 KB)

16.
Namestitev otroka v rejništvo
Neja Bratuša, 2021

Opis: Rejništvo spada na področje družinskega prava. Leta 2017 je bil sprejet novi Družinski zakonik, ki je zamenjal oziroma nadomestil Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, uporabljati pa se je začel leta 2019. Rejništvo je posebna oblika vzgoje in varstva in je namenjeno otrokom, ki zaradi različnih razlogov ne morejo bivati pri svoji družini. Ključni namen rejništva je, da se otrokom pri osebah, ki niso njihovi starši, zagotovijo vzgoja, izobraževanje, zdrava rast, skladen osebnostni razvoj ter usposobitev za samostojno življenje in delo. Sodišče odloči o namestitvi otroka v rejništvo in o imenovanju rejnika, center za socialno delo pa potem sklene z rejnikom rejniško pogodbo, s katero je opredeljeno rejniško razmerje s pravicami in obveznostmi pogodbenih strank. Diplomska naloga obravnava predvsem področje odmerjanja in regulacije rejnine in rejništvo, ki se opravlja kot poklic, pri čemer sem se spraševala, ali so dopustne zlorabe. S pomočjo metode deskripcije sem prišla do zaključka, da je nov Družinski zakonik to področje drugače uredil, saj je po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih o namestitvi otroka odločal center za socialno delo, sedaj pa o tem odloča sodišče. Zaradi tega menim, da je namestitev v rejništvo bolj regulirana ter sistemsko urejena in je tako bistveno manj možnosti za morebitne zlorabe
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: rejništvo, rejnina, center za socialno delo, Družinski zakonik, rejniška pogodba
Objavljeno: 13.01.2022; Ogledov: 882; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (342,04 KB)

17.
Izvajanje starševske skrbi
Sara Damijan Ovnič, 2021

Opis: Starši imajo v razmerju do svojih otrok ogromno pravic in dolžnosti. Osnova teh pravic in dolžnosti izvira iz Ustave Republike Slovenije, ki v 54. členu predpisuje, da imajo starši pravico ter dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Že od nekdaj smo torej poznali roditeljsko pravico, ki je bila namenjena temu, da starši zagotovijo korist svojih mladoletnih otrok. Družinski zakonik je roditeljsko pravico zamenjal z novim pojmom, in sicer jo je poimenoval starševska skrb, saj jo lahko v razmerju do otroka izvajajo tudi druge odrasle osebe, ki niso otrokovi roditelji. Torej, starševska skrb ne zajema le pravice in dolžnosti bioloških staršev, ampak tudi tistih oseb, ki jih pravo šteje za starše, kot npr. posvojitelje. Ena izmed najpomembnejših dolžnosti staršev je zagotavljanje otrokove koristi, s čimer naj bi zagotovili uspešen telesni in duševni razvoj otroka ter ga pripravili na samostojno življenje in delo. Starševska skrb pripada obema od staršev. Težave se pokažejo šele ob razpadu življenjske skupnosti staršev otroka. V preteklosti so starši imeli popolno pravico nad vzgojo otroka, danes pa vedno bolj postaja del javnosti in strokovnih služb. Država sme v okviru svojih organov (center za socialno delo, policija, sodišče) posegati v otrokovo življenje, če je ogrožena korist otroka, je pa mnenja, da vsak starš najbolje pozna svojega otroka in ve, kakšne so njegove potrebe
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: starševska skrb, otrokova korist, Družinski zakonik, starševske pravice in dolžnosti, izvajanje starševske skrbi, odnos med starši ter otroki
Objavljeno: 13.01.2022; Ogledov: 811; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

18.
Starševski odtujitveni sindrom
Oskar Peter Jambrek, 2021

Opis: V diplomskem delu se ukvarjamo s tematiko odtujitvenega sindroma. Tema sodi na področje družinskega prava. Družina je skupnost enega ali obeh staršev z otrokom. Povezuje jih skrb za otroka, želja, da bi otroci zrasli v samostojne, zdrave odrasle osebe. Številne družine iz takšnih ali drugačnih razlogov tudi razpadejo. Otroci so v ločitvenih sporih največje žrtve. Diplomsko delo je sestavljeno iz treh glavnih delov. V prvem delu opisujemo teoretska izhodišča starševskega odtujevanja, tu predvsem poudarjamo Gardnerjevo teorijo PAS-sindroma. Gardner je starševski odtujitveni sindrom označil kot motnjo, do katere pride običajno ob razvezi, ko se starša bojujeta za varstvo in vzgojo otroka. Sindrom se kaže kot nepravično zavračanje enega od staršev. V tem poglavju omenjamo tudi nekatere kritike, ki so bile izrečene na Gardnerjevo teorijo in smeri razvoja. Drugi del govori o prepoznavanju starševskega odtujevanja, kjer povzemamo znake in dejanje starševskega odtujevanja. V tem poglavju tudi analiziramo nekatere primere slovenske sodne prakse. V zadnjem poglavju analiziramo mednarodno ureditev varovanja otrokovih pravic. Poudarjamo Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah in Evropsko konvencijo za uresničevanje otrokovih pravic kot temeljnih mednarodnih aktov na tem področju. Drugi del tega poglavja je namenjen normativnemu varovanju otrokovih pravic v Sloveniji, kjer se osredotočimo na ustavne določbe o varovanju otrokovih pravic. Sledi Družinski zakonik kot temeljni zakon, ki ureja področje otrokovih pravic v Sloveniji
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: starševski odtujitveni sindrom, otrok, starševska skrb, družinski zakonik, otrokove pravice, mednarodni akti o urejanju otrokovih pravic, uresničevanje otrokovih pravic
Objavljeno: 13.01.2022; Ogledov: 1424; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (823,75 KB)

19.
Postopki glede izvajanja stikov z otroki v času covida-19
Nina Skvarča, 2021

Opis: V času epidemije je zaradi različnih ukrepov za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni najbolj prizadeta dolžnost hitrega ukrepanja v postopkih, ki zadevajo otroka. Množično se pojavljajo težave z izvajanjem stikov staršev z otroki, ki so določeni v pravnomočni sodni odločbi, ko starši na primer preprečujejo sodno določene stike, tudi z bojaznijo ali izgovorom prenosa okužbe nevarnosti okužbe otroka. Kadar se stiki po sodni poravnavi ali sodbi ne izvajajo, kot je dogovorjeno oziroma določeno, je možno vložiti predlog za izdajo začasne odredbe. Začasne odredbe za varstvo koristi otrok se pod pogoji, ki jih določa družinski zakonik, izdajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje. Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1) določa tudi, da so postopki za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otrok nujni. Na Ministrstvu za pravosodje pri izvrševanju pravnomočnih sodnih odločb, ki urejajo stike otroka s tistim od staršev, ki mu otrok ni dodeljen v varstvo in vzgojo, apelirajo na starše, da so v svojih postopanjih razumni in odgovorni, da ne ogrožajo koristi svojih otrok iz takšnih in drugačnih razlogov. Če ni mogoče zagotavljati oziroma izvajati stikov zaradi nevarnosti širjenja koronavirusa, predlagajo, da za zagotovitev stika, ki je namenjen ohranjanju odnosa z drugim staršem, uporabljajo tehnologijo. Vrhovno sodišče je poudarilo, da je pri odločanju o stikih v teh težkih časih treba pretehtati, kaj je otroku najbolj v korist. Ključna je pripravljenost na prilagoditev in razumevanje nastale situacije ter izhajanje iz največje koristi otroka
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: izvajanje stikov, omejitev stikov, epidemija covida-19, otrokova korist, Družinski zakonik
Objavljeno: 13.01.2022; Ogledov: 982; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (541,27 KB)

20.
Odvzem otroka staršem
Sara Virt, 2021

Opis: Obravnavana tema diplomskega dela je ukrep odvzem otroka staršem. Otroci po ustavi uživajo posebno varstvo in skrb, ki državo obvezujeta, da v primeru ogroženosti otroka z ustreznimi ukrepi zagotovi uresničitev otrokovih pravic. Ukrepi za varstvo koristi otroka so v pristojnosti sodišč, razen ukrepa nujnega odvzema otroka, ki je v pristojnosti centra za socialno delo. Med ukrepe za varstvo koristi otroka, ki sodijo med pristojnosti sodišč, spadajo začasne odredbe in ukrepi trajnejšega značaja. Nujni odvzem otroka je edino nujno dejanje in obenem edino dejanje, ki ga izvede center za socialno delo, izreče pa sodišče. Namen nujnega odvzema otroka je hitra zaščita otroka, kadar je otrok hudo ogrožen in se zaradi varstva otrokovih pravic in koristi ne sme odlašati. Za ukrep odvzem otroka staršem pa zadošča že navadna ogroženost, in sicer, če je otrok ogrožen do te mere, da ga je treba iz družinskega okolja umakniti. Ukrep odvzem otroka staršem spada med hujše ukrepe za varstvo otrokove koristi, saj je z njim otrok izločen iz družine. Gre za ukrep, ki v večji meri posega v starševsko skrb, zato naj sodišče po njem poseže le, če ukrepi milejše narave ne uspejo dovolj zavarovati otrokove koristi
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: otrok, otrokova korist, ukrepi za varstvo otrokove koristi, odvzem otroka staršem, družinski zakonik
Objavljeno: 13.01.2022; Ogledov: 975; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (511,60 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh