Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


21 - 25 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
21.
Postopek za ugotovitev in izpodbijanje očetovstva in materinstva
Tjaša Brolih, 2021

Opis: S sprejetjem Družinskega zakonika in Zakona o nepravdnem postopku leta 2019 je prišlo do reforme družinskega prava. Diplomsko delo obravnava postopek za ugotavljanje in izpodbijanje starševstva po novi zakonodaji ter ga primerja s prejšnjo zakonodajo. Z ugotavljanjem in izpodbijanjem starševstva je neločljivo povezana otrokova pravica do poznavanja svojega izvora, ki je v zadnjih letih popolnoma stopila v ospredje. V Sloveniji je razmišljanje o tem, kako daleč naj gre pravo pri prizadevanju za biološko genetično resnico, spodbudilo Ustavno sodišče z odločbo, s katero je razveljavilo objektivni rok, v katerem je lahko otrok vložil tožbo za ugotavljanje očetovstva oziroma materinstva. Država je namreč dolžna zagotoviti ustrezne mehanizme, s katerimi lahko posameznik spozna resnico o svojem izvoru, seveda na način, ki zasleduje sorazmernost in legitimnost. Tako je nova zakonodaja ustrezneje določila roke, v katerih se lahko vlaga predlog, in posodobila seznam aktivno legitimiranih oseb. Postopek je po novem nepravden in se začne na predlog strank. V postopku dokazovanja je najpomembnejša DNK-analiza, ki je najzanesljivejša metoda, s katero lahko ugotovimo biološke starše. Pomembna novost je tudi dolžnost sodelovanja udeleženca z izvedencem v postopku dokazovanja starševstva
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica do poznavanja izvora, očetovstvo, materinstvo, Družinski zakonik, nepravdni postopek
Objavljeno: 09.02.2022; Ogledov: 819; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (423,86 KB)

22.
Ugotavljanje skupnega in posebnega premoženja zakoncev ob razvezi
Sara Mlakar, 2020

Opis: V diplomskem delu je predstavljena slovenska ureditev premoženjskih razmerij, ki ponuja dva sistema premoženjskih režimov. Prvi je pogodbeni sistem, ki ga je DZ vzpostavil v svojem 85. členu - pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Slednji predstavlja novost in omogoča avtonomijo zakoncev. Drugi sistem pa predstavlja obligatorni način in ima svojo obvezo le takrat, kadar zakonca tega ne uredita drugače. Obligatorni režim predpostavlja tri ločene premoženjske mase. Z vidika ugotavljanja skupnega in posebnega premoženja zakoncev ob razvezi so relevantni vsi našteti. Najpomembnejše premoženje, ki ga tvorita zakonca, je skupno premoženje. Zakonca s tem pridobita poseben status napram okolici. Takšna ureditev je nastala zaradi posebne narave sklenitve zakonske zveze. Zakonca pravno gledano s sklenitvijo zakonske zveze skleneta pravni posel, ki ni ekonomske narave temveč združevanje dveh posameznikov zaradi osebne čustvene povezanosti med njima v skupno življenje. Ravno zaradi narave zakonske zveze, ki ni enoznačna, vsebino dopolnjuje sodna praksa. Težave se pokažejo v sami delitvi skupnega premoženja, kadar zakonca ne soglašata z domnevo enakosti deležev, saj je dokazovanje višine lastnega deleža na strani zakoncev. Pogosto je rezultat odvisen od lastnosti in sposobnosti ter finančnega statusa posameznika. Ker pa skupno premoženje ni edina premoženjska masa, se opredelimo še do premoženjske mase moža in žene, ki predstavlja njuno posebno premoženje. S premoženjem je potrebno delati z vso skrbnostjo, tudi v primeru vlaganja lastnega premoženja v drugo premoženje zakonca. Sporazumi in dogovori so v primeru spora najboljša rešitev za reševanje premoženjskih razmerij med zakoncema.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Družinski zakonik, skupno premoženje, posebno premoženje, razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja
Objavljeno: 10.02.2022; Ogledov: 792; Prenosov: 0

23.
Sprememba družinske zakonodaje – predhodno svetovanje in mediacija
Jana Berlic, 2021

Opis: V magistrskem delu bomo dali poudarek mediaciji, družinski mediaciji zgodovinskemu razvoju po svetu in začetkih pri nas ter spreminjanju ustrezne zakonodaje za uvedbo na naših sodiščih. Z alternativnim načinom reševanja sporov mislimo na različne postopke, pri katerih stranke, ki so v sporu, namesto s pomočjo sodišča poskušajo spor rešiti same, s pomočjo nevtralnega, posebej usposobljenega posrednika – mediatorja. Metode: Poleg standardnih virov smo si pri pisanju magistrskega dela pomagali s programi sodišč o mediaciji, statistiko sodišč o izvedenih mediacijah, z internimi gradivi sodišč in s celotno zakonodajo s tega področja (sekundarni podatki). Prvi del magistrskega je teoretični, drugi del pa raziskovalni. Uporabljene metode so: komparacija, deskripcija, sinteza, analiza in induktivno-deduktivna metoda. Rezultati: Pri vseh vrstah mediacije prevečkrat poudarjamo njeno zvezo z zmanjšanjem sodnih zaostankov, namesto da bi jo videli kot kvalitativni vidik, ki je njeno bistvo, to je sporazumna in mirna rešitev spora, ki je pravna vrednota. Pri družinskih mediacijah gre za sodnim in upravnim postopkom pridružen postopek alternativnega reševanja spora med zakonci, partnerji, kjer je treba le-te spodbuditi, da se glede medsebojnih osebnih stikov in prihodnjih odnosov, ki jih bodo morali imeti zaradi vzgoje, varstva in preživljanja otrok, ter zaradi delitve premoženja dogovorijo, saj bodo tako v prihodnosti lažje sodelovali, to pa bo najbolj koristilo otrokom, ki jih že sami razvezni postopki močno prizadenejo. Ugotovitve: Postopki, faze, načela mediacije so podprti z mednarodnimi konvencijami in priporočili, prav tako z nacionalno zakonodajo, za družinsko mediacijo pa je pomemben sprejem povsem nove zakonodaje, zapisane v Družinskem zakoniku, sprejetem leta 2017, in ustrezne dodatne zakonodaje za popolno implementacijo zakonika.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mediacija, mediator, Družinski zakonik, družinska mediacija, sodišču pridružena mediacija
Objavljeno: 15.02.2022; Ogledov: 677; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

24.
25.
Postopek za ugotavljanje pogojev posvojitve v Sloveniji in primerjava z drugo državo Evropske unije
Eva Majcen, 2024

Opis: Diplomsko delo podrobno opisuje institut posvojitve, ki ga uvrščamo na področje družinskega prava. Natančno opredeli postopek za ugotavljanje pogojev posvojitve v Sloveniji, ki je primerjan tudi s postopkom posvojitve na Hrvaškem, ki je prav tako članica Evropske unije. Posvojitev je ena najbolj znanih oblik socialnega starševstva in je zelo tesno povezana z družbenimi normami, moralo in osebnimi prepričanji o dobrem starševstvu, materinstvu in očetovstvu, ki se kažejo preko nacionalne in mednarodne zakonodaje. S pravnega vidika je posvojitev temeljni pravni institut družinskega prava, ki ga ureja Družinski zakonik, ter mednarodne pogodbe, katere podpisnica je tudi Republika Slovenija. S tega vidika je to posebna oblika varstva otrok, ki niso dopolnili osemnajst let ali nimajo staršev. Tako med posvojitelji in otroki nastane enako razmerje, kakršno je med biološkimi starši in njihovimi otroki. Podrobno so opredeljeni pogoji, ki so pomembni za postopek posvojitve v Sloveniji, kjer ima center za socialno delo ključno vlogo za ugotavljanje primernosti prijavitelja, o katerem se pripravi strokovno mnenje, ki se ga pred posvojitvijo preveri. Postopek za posvojitev po Družinskem zakoniku je sestavljen iz dveh faz. V zadnjih letih je prišlo do spremembe Družinskega zakonika, ki je prinesla novost, da je danes v Sloveniji posvojitev otrok omogočena istospolnim partnerjem, saj se po novem za zakonsko zvezo oziroma zunajzakonsko zvezo smatra življenjska skupnost dveh oseb, ne glede na spol. Ustavno sodišče je sprejelo dve novi odločbi, saj je presodilo, da dosedanja ureditev zakonske zveze in skupne posvojitve diskriminira istospolne pare. Poleg teoretičnega dela je sestavni del tega diplomskega dela tudi intervju s pristojno osebo, ki je zaposlena na Centru za socialno delo Ljubljana. Tako je teoretični del povezan tudi s prakso.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: institut posvojitve, posvojitev, posvojenec, posvojitelj, Družinski zakonik, istospolni partnerji, center za socialno delo
Objavljeno: 19.02.2024; Ogledov: 88; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (835,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh