141. Solidarnost kot temelj in sredstvo evropskega integracijskega procesaIgor Senčar, 2020 Opis: Preučevanje solidarnosti v Evropski uniji (EU) temelji na predpostavki, da je solidarnost temelj in sredstvo evropskega integracijskega procesa ter da je bila na njegovem začetku njegov nosilni koncept. Grška, ukrajinska in migracijska kriza predstavljajo preizkus, ali je še vedno tako. Preučevanje začetka evropskega povezovanja, njegovih kulturnozgodovinskih in idejnopolitičnih osnov omogoči ugotoviti značilnosti izhodiščnega koncepta solidarnosti. Na podlagi preučevanja antropoloških osnov za njeno normativnost je opredeljen teoretski koncept solidarnosti. Analizirana je artikulacija solidarnosti v temeljnih pogodbah o EU. Kot študije primera pa so obravnavane tri krizne situacije. Raziskava potrdi izhodiščno predpostavko, za katero opredeli tudi potrebne in zadostne pogoje. Pokaže negativne učinke nelojalnega delovanja na krizno situacijo in za solidarnostno ukrepanje. Spoznanje sistemske razsežnosti krize je motiviralo k usklajenejšemu ukrepanju, pri katerem je bilo mogoče najmočneje izkušati instrumentalno solidarnost. V primerjavi s konceptom solidarnosti na začetku evropskega povezovanja, ki je bil usmerjen v oblikovanje prihodnosti v zavesti skupne usode, izkazujejo protikrizni odzivi osredotočenost na transakcijske in redistribucijske plati odnosov ter poudarjanje odgovornosti. Zaznavna je transformacija koncepta solidarnosti v pogojevano solidarnost. Zlasti v primeru grške krize ni mogoče potrditi, da je solidarnost še vedno nosilni koncept integracijskega procesa, ki bi nudil trdno oporo za njegovo nadaljevanje. Za učinkovito soočanje z velikimi izzivi je potrebno lojalno sodelovanje, ki presega transakcijske odnose. Nujna pri tem je normativna, ne zgolj instrumentalna solidarnost. Izvirnost raziskave je boljša teoretična artikulacija pojma solidarnosti v kontekstu EU. Uporabna je kot študijsko gradivo in predstavlja praktični odgovor na izzive EU na ekonomskem, varnostnem in političnem področju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: skupno dobro, soodvisnost, skupni interes, odgovornost, Evropska unija
Objavljeno: 11.12.2020; Ogledov: 1478; Prenosov: 137
 Celotno besedilo (16,76 MB) |
142. Ukrepi Evropske unije za zmanjšanje kibernetskih groženj: poznavanje zakonodaje o kibernetski varnosti s strani posameznikovUrška Dolenc, 2020 Opis: Magistrska naloga, ki je pred vami, združuje informacije o vrstah najpogostejših kibernetskih groženj ter povzetke zakonov, ki na tak ali drugačen način zajemajo področje zagotavljanja kibernetske varnosti in so uveljavljeni tako na ravni Republike Slovenije kot na ravni Evropske unije. Med drugim prikazuje tudi pregled stanja kibernetskih groženj in njihovih pojavov v zadnjih petih letih. Empirični del naloge prikazuje rezultate izvedene ankete s področja poznavanja zakonodaje o kibernetski varnosti s strani posameznikov. Nalogo zaključijo primerjava rezultatov, zaključni sklep glede zadanih hipotez in raziskovalnih vprašanj ter ideje za potencialne nadaljnje raziskave.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kibernetika, kibernetska varnost, zakonodaja, zavedanje posameznikov, Evropska unija
Objavljeno: 11.12.2020; Ogledov: 2184; Prenosov: 168
Celotno besedilo (1,83 MB) |
143. Problematika izstopa države članice iz Evropske unijeTjaša Pucelj, 2020 Opis: Evropska unija predstavlja skupnost, ki je nastala v želji po boljšem življenju na podlagi medsebojnega sodelovanja držav članic. Vendar pa se časi spreminjajo in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo pojavila želja po izstopu katere izmed držav članic. Pravica države članice do izstopa iz EU je bila sprejeta z Lizbonsko pogodbo in je zapisana v členu 50 Pogodbe o Evropski uniji, ki določa postopek, po katerem lahko država članica izstopi iz EU. Združeno kraljestvo je prva izmed držav članic, ki je izrazila željo po izstopu. Britanska vlada je Evropski svet uradno obvestila o nameri sprožitve postopka 27. marca 2017. Do takrat je pravica do izstopa, ki je zapisana v členu 50 PEU, predstavljala zgolj teoretično možnost. Čeprav je do izstopa prišlo 31. januarja 2020, pa med Združenim kraljestvom in EU do konca leta 2020 velja prehodno obdobje. Namen prehodnega obdobja je zagotoviti čas za pogajanja o ureditvi prihodnjih odnosov. Za lažje razumevanje zapletenosti postopka izstopa države članice iz EU je v diplomskem delu obravnavana zgodovina EU in njen odnos z Združenim kraljestvom skozi čas. Analiziran je člen 50 PEU in predstavljena vloga Evropskega sveta, Sveta EU, Evropskega parlamenta, Evropske komisije in Sodišča EU pri poteku pogajanj. Opisan je tudi sam potek izstopnih pogajanj in pogajanj o prihodnjih odnosih, ki so v tem trenutku še v teku. Predstavljeni so možni modeli brexita ter vpliv izstopa na različna življenjska področja po koncu prehodnega obdobja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: evropsko pravo, Evropska unija, izstop Velike Britanije, brexit
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 1839; Prenosov: 138
Celotno besedilo (320,66 KB) |
144. |
145. |
146. Pravne specifike športnega pravaMaruša Izlakar, 2020 Opis: Športno pravo je pravno področje, ki je v Evropi še v fazi razvoja, medtem ko je v ZDA že izoblikovano. Je podkategorija prava, ki je sestavljena iz preostalih pravnih področij, kot so delovno, obligacijsko, konkurenčno, pogodbeno, protimonopolno pravo itd. V Evropi se je njegov razvoj pričel z zadevo Bosman, ki se je navezovala na prost pretok delovne sile in izoblikovanje primernega prestopnega sistema, medtem ko v ZDA to nadomešča %draft%. Pri vključevanju mladih v profesionalni šport je med Evropo in ZDA precej razlik, saj imajo v ZDA ta prestop oblikovan zelo dovršeno. V sklopu protimonopolnega in konkurenčnega prava v povezavi s športnim pravom se srečamo s pravicami do predvajanja televizijskih prenosov. Pri tem se pojavi še antidoping, ki ga na območju Evrope in ZDA obravnava več različnih organizacij, katerih skupni cilj je preprečiti doping in istočasno ne posegati v ustavne pravice športnikov. Področje športnega prava pa se sooča tudi z diskriminacijo, ki se med Evropo in ZDA razlikuje predvsem po vrsti diskriminacije. Glede na to, da je evropsko pravo še v fazi razvoja, ima odprtih še veliko možnosti za svoje dokončno oblikovanje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: športno pravo, specifike, Evropska unija, Združene države Amerike
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1413; Prenosov: 141
Celotno besedilo (420,63 KB) |
147. Evropsko sodišče v Luksemburgu (pristojnost, delo in problemi)Martina Fakin, 2020 Opis: Evropsko sodišče v Luksemburgu (pogosteje poimenovano z nazivom Sodišče Evropske unije) je bilo ustanovljeno leta 1952. Opravlja naloge v sklopu sodne prakse ter skrbi za enotno razlago in uporabo prava Evropske unije v državah članicah. Magistrsko delo z uporabo deskriptivne, zgodovinske, analitične in induktivne metode predstavlja pregledno in strnjeno analizo Sodišča Evropske unije in njegovega delovanja s poudarkom na pomenu, ki ga imajo odločitve le-tega na razvoj pravnega reda Evropske unije. V magistrskem delu so sprva opisani nastanek in sestava Sodišča Evropske unije ter njegove pristojnosti. Po opisu postopkov pred Sodiščem Evropske unije so izpostavljene pomembnejše zadeve iz sodne prakse z analizo le-teh. Ugotovljeno je bilo, da je sodna praksa Sodišča Evropske unije soustvarjala pravo Evropske unije in da je veliko odločitev ustvarilo pomembne posledice za življenje evropskih državljanov. Nato se magistrsko delo posveča vlogi Sodišča Evropske unije na področju varstva človekovih pravic. Sodišče Evropske unije se je sprva otepalo pristojnosti odločanja na tem področju, kasneje pa je veliko pripomoglo k temu, da je danes varovanje človekovih pravic v Evropski uniji osrednjega pomena. Na koncu magistrskega dela nastopi analiza učinkovitosti sodnega varstva za posameznike na primeru dopustnosti ničnostne tožbe. Analiza se osredotoča na primerjavo dopustnosti ničnostne tožbe pred sprejetjem in po sprejetju Lizbonske pogodbe z ugotovitvijo, da je dostop do Sodišča Evropske unije za posameznike tudi po uvedbi sprememb iz Lizbonske pogodbe omejen zaradi strogega pogoja posamičnega nanašanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Sodišče Evropske unije, Evropska unija, sodna praksa Sodišča- Evropske unije, varovanje človekovih pravic, ničnostna tožba
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1821; Prenosov: 219
Celotno besedilo (665,99 KB) |
148. Pridobitev lastninske pravice tujcev na nepremičninah v Republiki SlovenijiNina Štemberger, 2020 Opis: Pridobitev lastninske pravice tujcev na nepremičninah ureja Ustava Republike Slovenije v 68. členu. Omenjeni člen se je od sprejema Ustave trikrat spremenil, in sicer zadnjič v letu 2003, pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Tujci lahko v Sloveniji pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah na podlagi zakona ali mednarodne pogodbe, ki jo ratificira državni zbor. Zakoni, ki omogočajo pridobitev lastninske pravice tujca na nepremičninah so naslednji: Zakon o dedovanju, Zakon o pogojih za pridobitev lastninske pravice fizičnih in pravnih oseb držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji ter Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Mednarodne pogodbe pa so naslednje: Trgovinska pogodba med ZDA in Srbijo iz leta 1881, ki jo je Slovenija nasledila, Sporazum o vprašanjih nasledstva, ki se uporablja za državljane in pravne osebe s sedežem v državah bivših republik SFRJ, Pristopne pogodbe k EU (2004, 2007, 2013), Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru in Konvencija o organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Temeljna predpostavka za pridobitev lastninske pravice tujcev tretjih držav je vzajemnost. Vzajemnost ugotavlja ministrstvo za pravosodje na podlagi Zakona o ugotavljanju vzajemnosti (ZUVza-1). Zakona, ki bi na splošno dovoljeval tujcev pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v Sloveniji nimamo. Primerjava z Republiko Hrvaško je pokazala, da obstajajo razlike med obema državama, kljub temu, da sta obe članici Evropske unije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: lastninska pravica, tujci, nepremičnine, vzajemnost, Evropska unija
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 1723; Prenosov: 128
Celotno besedilo (1,16 MB) |
149. Vloga oboroženih sil v času evropske migrantske krizeLea Mašič Pernuš, 2020 Opis: Migrantska kriza vsakodnevna tema, ki maje slovenski politični prostor in povzroča različna mnenja članic Evropske unije (EU), ki ne najdejo skupne rešitve. Migracije, ogrožajo nacionalno varnost v najbolj izpostavljenih državah, skozi katere teče tranzitna pot migrantov. Obenem pa predstavljajo največjo preizkušnjo za območje EU. Zato ni presenetljivo, da je marsikatera država članica na svojih mejah ponovno uvedla nadzor, saj se iz dneva v dan srečujemo z večjim številom migrantov, ki državno mejo prestopajo na ilegalen način. Krhek azilni sistem, pomanjkljivosti pri varovanju schengenskega območja, neenotna politika ter intenzivnost migracij, ki so zajele države EU, so povzročile, da so bile države članice EU primorane nastale razmere reševati same. Pri tem so ubirale različne pristope. Ključnega pomena je bilo predvsem sodelovanje med vsemi akterji nacionalno varnostnega sistema. Le-ta je bil zaradi dolgoletnega zmanjševanja proračuna in nezmožnosti modernizacije postavljen pred preizkušnjo. Magistrsko delo obravnava vlogo oboroženih sil v času migrantske krize in po njej v treh tranzitnih državah (Hrvaška, Slovenija, Avstrija). Ker so se migracije nadaljevale tudi po zaprtju Zahodne balkanske migrantske poti in še vedno trajajo, znotraj magistrskega dela analiziramo tudi obdobje po zaprtju in ilegalne migracije, s katerim se srečujemo v čedalje večjem obsegu. Pri tem se posvečamo predvsem delovanju dveh ključnih akterjev nacionalno varnostnega sistema. Tako Policija kot Slovenska vojska (SV) sta se v času migracij srečevali s pomanjkanjem kadra, zaostanki pri razvoju in predvsem z okrnjenim proračunom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Evropska unija, migrantska kriza, schengensko območje, nacionalna varnost, oborožene sile, Policija, Slovenska vojska
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 1908; Prenosov: 144
Celotno besedilo (13,46 MB) |
150. Trpinčenje v slovenski pravni ureditvi primerjalno z drugimi državami članicami EUPrimož Pevec, 2020 Opis: Vse hujša konkurenca v zaostrenih tržnih pogojih, ki je odraz današnje globalno, potrošniško, kompetitivno usmerjene družbe, v delovno okolje različnih organizacij, še izraziteje vnaša tekmovalnost in posledično nasilno vedenje med zaposlenimi. V takih okoljih in razmerah se znižuje nivo varnosti zaposlitve posameznikov, obstoj njihovih delovnih mest ni več samoumeven in zato postajajo ranljivejši. Ob upoštevanju tržnih zakonitosti delo predstavlja vedno večjo vrednoto, zahtevo in pričakovanja s strani delodajalcev, delavci so deležni vse večjih groženj z odpuščanjem, ustvarjajo se pogoji, da zaposleni začnejo izvajati psihično nasilje nad sodelavci, s strani katerih se zaradi njihovega boljšega znanja, veščin in sposobnosti, počutijo ogrožene. Delovno okolje, zaradi hitrega tempa in načina življenja v današnjem času, predstavlja prostor, v katerem zaposleni posameznik preživi večino svojega aktivnega življenja, zato bi to okolje moralo predstavljati varno sredino, znotraj katere bi mu bilo omogočeno razvijati svoje talente in potenciale, vendar žal temu vedno ni tako. V tem pogledu tudi Slovenija ni izjema, vse bolj razširjeni pojavi trpinčenja na delovnem mestu predstavljajo resno grožnjo posameznikom, organizacijam in celotni družbi. Država na normativni ravni posameznikom zagotavlja prepoved kršitve trpinčenja in zagotavljanja dostojanstva na delovnem mestu in v zvezi s tem delodajalcem nalaga določene obveznosti glede zagotavljanja primernega delovnega okolja in ukrepov za njegovo zagotavljanje. V ta namen morajo delodajalci oblikovati in sprejeti ustrezne politike za preprečevanje trpinčenja na delovnem mestu, se opredeliti do nastalih pojavov, jih obsoditi kot nesprejemljive in poskrbeti za ustrezno sankcioniranje povzročiteljev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mobing, konflikt, sodna praksa, pravna ureditev, trpinčenje na delovnem mestu, EU, Evropska unija
Objavljeno: 22.04.2021; Ogledov: 1462; Prenosov: 164
Celotno besedilo (1,19 MB) |
