Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Poslovni načrt za izgradnjo modela Karinka
Matjaž Komel, 2017

Opis: V diplomskem delu je predstavljen poslovni načrt za izgradnjo motela. Proučeval in analiziral sem ponudbo nastanitvenih zmogljivosti v Severno Primorski statistični regiji (Goriška), kjer bo stal motel. V Goriški statistični regiji je zaradi igralniškega turizma povečano število obiskovalcev in posledično nočitev. Veliki igralniški kompleksi v svoji verigi ponujajo tudi nastanitve, vendar sodijo v višji cenovni razred. Preučil sem ponudbo hotelskih verig v Goriški regiji in analiziral gradnjo motela za obdobje petih let, poleg tega pa tudi predstavil priložnosti, nevarnosti, prednosti in slabosti odprtja motela. Na podlagi proučitve sekundarnih virov, analize razpoložljivih podatkov, raziskovanja in poznavanja domačega kraja sem v diplomskem delu skušal dokazati in utemeljiti ter ugotoviti, ali potrebujemo tudi manjše hotele in motele srednje kategorije. Načrtovani projekt želim prijaviti na razpis Ministrstva za gospodarstvo. V poslovnem načrtu vsi kazalniki kažejo na to, da gre za rast podjetja, kar potrjuje pravilno odločitev o odprtju motela.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Motel, goriška regija, poslovni načrt, turizem, nočitve, gosti
Objavljeno: 10.08.2017; Ogledov: 3701; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

2.
Brezposelnost mladih terciarno izobraženih v Goriški regiji
Aneja Marinič, 2018

Opis: Magistrska naloga je namenjena podrobnejšemu raziskovanju brezposelnosti terciarno izobražene mladine iz goriške regije ter njihove (ne)aktivnosti pri procesu iskanja zaposlitve na trgu delovne sile. V prvem delu podrobneje preučimo teoretična izhodišča, kjer predstavimo ključne pojme brezposelnosti terciarno izobražene mladine, ki smo jih definirali s pomočjo različnih avtorjev in že opravljenih raziskav na to temo, kar pomeni, da smo s tem še dodatno obogatili magistrsko nalogo. Najprej predstavimo vpliv sodobne, postmoderne družbe na življenje mladih, kjer izpostavimo tudi pojme, ki imajo velik vpliv na mlade, in sicer individualizacija, socialna izključenost ter socialni, kulturni in ekonomski kapital. V nadaljevanju predstavimo tudi prehod mladih terciarno izobraženih iz izobraževanja v sfero dela, brezposelnost terciarno izobražene mladine, dejavnike, ki vplivajo na hitrost prehoda iz izobraževanja v sfero dela ter metode iskanja zaposlitve. Za konec teoretičnega dela predstavimo še trg dela za mlade terciarno izobražene. Drugi del naloge sestavlja empirični del, kjer predstavimo rezultate in ključne ugotovitve kvantitativne raziskave. Ugotovili smo, da se brezposelni terciarno izobraženi mladi iz goriške regije, ne glede na neugodno situacijo na trgu dela ter ne glede na dejavnike, ki vplivajo na njihovo brezposelnost, še naprej trudijo in vztrajajo, da bi vstopili na trg delovne sile. Zavedajo se, da morajo biti čim bolj samostojno aktivni na vseh področjih, ki jih zahteva proces iskanja zaposlitve, saj je to njihova edina možnost, ki jim omogoča hitrejši in lažji prehod na trg dela ter pridobitev zaposlitve.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: brezposelnost, terciarno izobražena mladina, Goriška regija, trg dela, samostojna aktivnost, iskanje zaposlitve, magistrske naloge
Objavljeno: 12.01.2021; Ogledov: 1160; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

3.
Žensko podjetništvo na Goriškem
Irena Polanc, 2015

Opis: Žensko podjetništvo je v Sloveniji vse bolj prisotno in vsakdanje. Ženske podjetnice srečujemo na vsakem koraku, le redko pa se sprašujemo, kako so podjetnice postale in s čim vse se morajo na svoji podjetniški poti srečevati. Naloga se osredotoča na ženske podjetnice na Goriškem, natančneje na motive, zaradi katerih se odločajo za podjetništvo, in na ovire, s katerimi se na svoji podjetniški poti srečujejo. Obravnavana regija je majhna in o vlogi podjetnic v njej v literaturi ni veliko zapisov. Sedem goriških podjetnic je odgovarjalo na vprašanja, ki so nas pripeljala do končnih ugotovitev. Na podjetniško pot jih večinoma vodi močna želja in tako je vstop v podjetništvo posledica zavestne odločitve. Čeprav podjetnice na samostojno pot včasih vodi tudi nuja zaradi brezposelnosti ali težav z zaposlitvijo, pa večina dobro ve, kaj si želi in se temu tudi popolnoma preda. Pri tem vztrajno premagujejo ovire, ki se vedno pojavljajo. Tako morajo uspešno usklajevati družinsko in podjetniško sfero, saj ženski delež v družinskem življenju še vedno ni enak moškemu. Družina je lahko včasih precej ovirajoč faktor, zaradi katerega ženski podjetnici zmanjka energije za podjetništvo, kar ima lahko negativne posledice. Pomembno je, da jo družina razume in podpira ter ji tudi pomaga, predvsem je tu pomembna partnerjeva vloga. Ženske podjetnice pogrešajo tudi večjo spodbudo države in okolja, v katerem živijo, ter možnost organiziranega povezovanja. Prav to pomanjkanje spodbude in podpore je ena izmed ovir, saj morajo tako same iskati rešitve in priložnosti, ki jih s skupno organizacijo mogoče ne bi bilo treba, vedno znova pa se spopadajo tudi s finančnimi težavami. Kljub vsemu pa so ženske podjetnice s svojo odločitvijo zelo zadovoljne in svoje odločitve ne obžalujejo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: žensko podjetništvo, Goriška, motivi za podjetništvo, ovire v podjetništvu, ženska podjetnica
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 870; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (404,94 KB)

4.
Položaj mladih na trgu dela v Goriških Brdih
Kristina Brašnić, 2013

Opis: Vstop mladih na trg dela je ključna faza prehoda iz obdobja mladosti v obdobje odraslosti. Mladi se v današnjih časih srečujejo z veliko težavami, ki se dotikajo vstopa na trg dela in ustvarjanja kariere. Iz tega izhaja naše področje raziskovanja. V diplomski nalogi smo obravnavali naslednja področja: trg dela mladih, brezposelnost mladih, možnosti razvoja kariere mladih iz Goriških brdin dejavnike, ki vplivajo na razvoj kariere. Ker so nas zanimala tako teoretična znanja s področja trga dela, brezposelnosti in kariere mladih v Sloveniji kot tudi konkreten primer mladih iz Goriškihbrd, smo diplomsko nalogo razdelili na več delov. V prvem delu smo se seznanili s teoretičnimi dejstvi pri obravnavi ključnih pojmov diplomske naloge. Obravnavali smo tako trg dela, brezposelnost mladih na trgu dela in kariero. Najprej smo splošno obrazložili trg dela, priložnosti in tveganja na trgu dela, delovanje trga dela, opisali smo trg dela v Sloveniji ter položaj mladih na trgu dela. V naslednjem koraku smo definirali pojem brezposelnosti in opisali splošno stanje brezposelnosti v Sloveniji ter stanje mladih na področju brezposelnosti v Sloveniji. Kot zadnje smo obravnavali pojem kariere, opisali njen postopek razvijanja in načrtovanja. V empiričnem delu naloge smo ugotavljali splošno oceno mladih iz Goriških brd glede njihovega položaja na trgu dela RS,njihovo presojo o kariernih možnostih na trgu dela v RS in njihovo oceno o vplivu izobrazbe, delovnih izkušenj in kraja bivanja na razvoj njihove karierne poti. Uporabljali smo strukturirane intervjuje, ki smo jih opravili med osmimi mladimi iz Goriških brd. Rezultati, pridobljeni z intervjuji, so nam pokazali, da je splošna ocena mladih glede njihovega položaja na trgu dela zelo negativna, kljub temu pa vidijo neko možnost napredovanja in ustvarjanja kariere.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mladi, Goriška brda, trg dela, brezposelnost, kariera
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1115; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh