Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava ureditve zakonodajnega referenduma po Ustavi RS 1991 in po ustavnem zakonu 2013
Sandra Murgić, 2016

Opis: Leta 2013 sprejeti ustavni zakon je povsem na novo uredil institut zakonodajnega referenduma v slovenski pravni ureditvi. Pred temi na novo uvedenimi omejitvami in prepovedmi je bilo po Ustavi Republike Slovenije iz leta 1991 dovoljeno zakonodajni referendum razpisati na zahtevo najmanj tretjine poslancev, državnega sveta ali najmanj štirideset tisoč volivcev. Takratna Ustava ni določila nikakršnih omejitev glede vprašanj ali vrst zakonov, o katerih je mogoče odločati na zakonodajnem referendumu, predlog pa je bil na referendumu sprejet, če je zanj glasovala večina volivcev, ki so glasovali. Po novi ustavni ureditvi lahko zakonodajni referendum zahteva le najmanj štirideset tisoč volivcev, referenduma ni dopustno razpisati za nekatere vrste zakonov, legitimnost referendumske odločitve pa krepi kvorum zavrnitve. Prav tako je bil namesto potrditvenega uveden zavrnitveni model zakonodajnega referenduma. Pravna ureditev zakonodajnega referenduma pa se je tudi v vmesnem času večkrat spremenila, saj je Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi skozi leta doživel kar nekaj novel. Največjo spremembo je prinesla razveljavitev predhodnega zakonodajnega referenduma in natančnejša opredelitev naknadnega referenduma.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zakonodajni referendum, ustavni zakon, neposredna demokracija, referendumska iniciativa, ustava, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3107; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (721,47 KB)

2.
Analiza razvoja ustavnopravne in zakonodajne ureditve instituta zakonodajnega referenduma
Natalija Pogorevc, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: referendum, ustava, neposredna demokracija, ljudska iniciativa
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 2733; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (845,94 KB)

3.
Temeljne oblike gospodarskih družb ter davki v državah, vključenih v "16+1 iniciativo"
Urška Tabaj, 2017

Opis: "Iniciativa 16+1" vključuje šestnajst držav osrednje in vzhodne Evrope ter Kitajsko, kot državo "+1". V tem dokumentu je obravnavanih vseh šestnajst držav, z izjemo Kitajske. Skozi celotno nalogo lahko bralec, na podlagi opisanih značilnosti, postopkov ustanovitve ter registracije pravnih oseb, opazi, da države poznajo več vrst gospodarskih družb.Gospodarske družbe so si v nekaterih državah dokaj sorodne, v nekaterih pa so si različne. Nekatere oblike gospodarskih družb so zelo specifične za vsako državo, so prikaz političnih smernic in družbenega razvoja, pa tudi geopolitičnih ter makroekonomskih interesov. V tej raziskavi so opisane vse temeljne oblike gospodarskih družb, podrobneje opredeljene pa so tiste, ki so zanimivejše za tuje investitorje. Primerjave davkov v različnih državah dajejo bralcu celovit vpogled v vrste davkov, njihovo višino oziroma odbitke.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Iniciativa 16+1, pravne osebe, gospodarske družbe, tuje investicije, davki, obdavčitev
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 2292; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

4.
5.
Problematika prostorskega in razvojnega planiranja na območju Krasa kot razvojna priložnost
Karmen Furlani, 2013

Opis: Kras je pokrajina v jugozahodnem delu Slovenije, ki je značilna po specifični arhitekturni pokrajini ter naravnih pojavih. Magistrsko delo obravnava naravne in kulturne vrednote, s katerimi se ponaša Kras, in je, kot Klasični Kras, od leta 1994 vpisan na poskusni seznam svetovne dediščine UNESCO. Namen dela je bilo prikazati Kras, ki se, kot kulturna krajina, zadnje čase spopada s številnimi nestrokovnimi posegi v prostor. Najbolj zaskrbljujoča je številna, za kraško arhitekturno krajino neznačilna, umestitev novogradenj, to so »satelitska naselja«, ki rastejo na obrobju starih kraških vasi. To vpliva na izgubo arhitekturne identitete krajine. Analiza kraške pokrajine je pokazala, da ima Kras vrednote, ki jih je potrebno varovati in nadaljevati z možnostjo vzpostavitve Kraškega regijskega parka. Predvsem je potrebno pri načrtovanju in razvoju Krasa uskladiti regionalno prostorsko politiko z državnimi dokumenti in obveznostjo vključevanja in sodelovanja s tamkajšnjimi prebivalci. Magistrsko delo obsega predstavitev pomembnih dokumentov in projektov, ki so ključni za ohranitev in razvoj Krasa. V nadaljevanju je analiza anketnega vprašalnika, pokazala različna mnenja prebivalcev Krasa in prebivalcev, izven Krasa o pomenu naravne in kulturne dediščine, delovanju Civilne iniciative in nadaljnjem razvoju Krasa ipd. Rezultat ankete je pokazal, da si anketiranci želijo razvoj Krasa, vendar naj bi bil ta naravnan v pravo smer, z obveznim sodelovanjem domačinov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Kras, naravna dediščina, kulturna dediščina, prostorsko načrtovanje, občinski prostorski akti, vključevanje javnosti, dokumenti za razvoj Krasa, Civilna iniciativa Kras, satelitska naselja, Kraški regijski park, trajnostni razvoj
Objavljeno: 13.08.2018; Ogledov: 2180; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh