41. Ciljno vodenje in letni razgovori v organizaciji XSilvija Čarman, 2018 Opis: V diplomskem delu raziskujemo ciljno vodenje in letne razgovore. Proučujemo pomen postavljanja ciljev in način izvedbe letnih razgovorov. Glavni nosilci ciljnega vodenja so vsi zaposleni v organizaciji, saj igrajo pomembno in odločilno vlogo pri doseganju pričakovanih, želenih rezultatov. V osrednjem delu diplomskega dela se osredotočimo na namen in cilj ciljnega vodenja in letnih razgovorov, izpostavljamo njihove prednosti in slabosti ter predstavimo proces določanja ciljev in izvedbo letnih razgovorov. Sledi predstavitev raziskave, ki smo jo izvedli v organizaciji X. Raziskava je potekala v obliki anketnega vprašalnika, k sodelovanju pa so bili povabljeni vsi zaposleni. V njej ugotavljamo, kakšen odnos imajo zaposleni in vodje do ciljnega vodenja ter letnih razgovorov. Ugotovitve potrjujejo, da se zaposleni in vodje zavedajo pomena ciljnega vodenja in letnih razgovorov za dosego pričakovanih rezultatov, vendar je na tem področju še veliko manevrskega prostora za izboljšave.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: cilji organizacije, ciljno vodenje, letni razgovori, kompetence, motivacija, nagrajevanje, zaposleni
Objavljeno: 12.09.2018; Ogledov: 2868; Prenosov: 229
 Celotno besedilo (1,52 MB) |
42. Zaposlitev za polni delovni čas ob 6 urnem delovniku kot način motiviranja zaposlenihKaja Petrinja, 2018 Opis: V naši družbi je običajno, da so odrasli zaposleni. Lahko je to redna zaposlitev, študentsko,
honorarno ali kakšno drugo delo. Večini zaposlitev predstavlja vir za preživetje, medtem ko
drugim nudi le zadovoljstvo. Predpostavljamo lahko, da bi delovno aktivni ljudje z manjšo
količino dela zaslužili enako kot do sedaj ali pa vsaj z enako količino dela zaslužili več.
V diplomski nalogi sem želela ugotoviti, ali skrajšan delovnik pri enakem plačilu predstavlja
motivacijo za zaposlene. Raziskava je kvantitativna, anketiranih je bilo več kot 60 zaposlenih
v podjetju, od tega jih je 23 odgovarjalo na anketo z vidika zaposlenega delavca in nekaj z
vidika vodilnega. Z empirično raziskavo sem poskušala ugotoviti koliko časa, preživetega na
delovnem mestu, je v resnici namenjenega učinkovitemu opravljanju delovnih nalog, in ali bi
se lahko delavci različnih starosti prilagodili na bolj strnjen in intenziven delovnik, če bi na
drugi strani pridobili več prostega časa. Apeliram predvsem na starejšo populacijo in tiste z
višjimi dohodki, saj le-ti bolj cenijo prosti čas, predvsem zaradi družinskih obveznosti.
Od vodilnih sem predvsem želela izvedeti, kje bi lahko bila največja težava pri vpeljevanju
krajšega delovnika, zakaj bi se kot vodje odločili za uvedbo le-tega in zakaj ne. Odgovori so
me pozitivno presenetili, saj so vodje v večini odgovorile, da bi skrajšan delovnik po njihovem
mnenju pozitivno vplival na motivacijo in storilnost zaposlenih. Kljub temu se je pojavil
problem, in sicer je skrajšan delovnik nemogoče uvesti tam, kjer je produktivnost dela odvisna
od strojev, naprav ali kupcev, ki pričakujejo, da bo imelo podjetje ustrezno dolg urnik ali
približno tak, kot ga imajo sami.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stres, motivacija, nagrajevanje, skrajšani delovni čas
Objavljeno: 20.09.2018; Ogledov: 2700; Prenosov: 162
Celotno besedilo (2,01 MB) |
43. |
44. |
45. |
46. |
47. |
48. |
49. |
50. Menedžment v Poklicni gasilski enoti KrškoDamjan Reberšek, 2018 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: menedžment, gasilska služba, zakonodaja, načrtovanje, organiziranje, vodenje, nadzor, motivacija, izobraževanje, diplomsko delo
Objavljeno: 14.11.2018; Ogledov: 2175; Prenosov: 129
Celotno besedilo (1010,80 KB) |
