Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vstopanje Republike Severne Makedonije v Evropsko unijo
Ivana Hodak, 2020

Opis: Od razpada Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) je glavni strateški interes vseh držav Zahodnega Balkana, da se vključijo v Evropsko unijo (EU) in s tem v evropski in mednarodni prostor. Republika Severna Makedonija se od svoje osamosvojitve leta 1991 v procesu izgradnje stabilne in varne države trudi vključiti v evroatlantske integracije, vendar se sooča z notranjimi etničnimi konflikti in z eksternimi vplivi nenaklonjenih sosednjih držav, ki ji otežujejo njeno evropsko pot in vključevanje v EU. Njena zgodovina je bistveno vplivala na njeno sedanjost in na njen cilj, da postane polnopravna članica EU. S podpisom Ohridskega sporazuma in izboljšanjem položaja albanske manjšine je Severna Makedonija vzpostavila stabilnost in varnost znotraj države. Sporazum o dobrih sosedskih odnosih z Bolgarijo ter Prespanski sporazum o grško-makedonskem sporu glede imena sta Severni Makedoniji omogočila, da začne pristopna pogajanja za članstvo v EU, s čimer je korak bližje do cilja, ki si ga je zastavila že ob razglasitvi neodvisnosti. Diplomsko delo na podlagi strokovne literature, člankov in uradnih spletišč EU obravnava širitveno politiko EU na Zahodni Balkana ter pogojevanje članstva v EU za države Jugovzhodne Evrope na primeru vključevanja Republike Severne Makedonije v EU. Delo ugotavlja, da je za vključitev Severne Makedonije v EU potrebno veliko več kot le rešitev spora o imenu. Rešitev spora je sicer izredno pomemben za normalizacijo odnosov med Severno Makedonijo in Grčijo, vendar mora Severna Makedonija izpolnjevati tudi druge ustaljene pogoje za članstvo v EU
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Severna Makedonija, Zahodni Balkan, vključevanje, Evropska unija, pogojevanje
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 1334; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

2.
Vpliv spora med Severno Makedonijo in Grčijo zaradi imena na evroatlantske procese Severne Makedonije
Andriana Georgieva, 2021

Opis: Severna Makedonija je mlada država z dolgo zgodovino, kljub temu pa je področje mnogih sporov in dokazovanja o lastni samostojnosti ter pravici do obstoja, saj je država obkrožena z močnimi sosedami, ki ji to preprečujejo, pri tem je igrala pomembno vlogo tudi Grčija, na severu katere leži pokrajina, imenovana Makedonija. Prav zato je bila ta država dolgo proti temu, da bi njena severna soseda kot svoje državno ime uporabljala ime Makedonija. To je vodilo do številnih nesporazumov, med katerimi lahko izpostavimo prav spor o imenu, ki je današnji Severni Makedoniji dolgo časa omejeval vstop v evroatlantske organizacije. V tem magistrskem delu je uporabljena opisna oziroma deskriptivna metoda, deduktivna metoda, metoda komentar, primerjava, sinteza in metoda analize, da bi se lahko preučil vpliv spora med Severno Makedonijo in Grčijo zaradi imena na evroatlantske procese Severne Makedonije. Namen naloge je raziskati konflikt med državama in njegovo reševanje, cilji pa so preučevanje stališč obeh držav, raziskovanje razlogov za spor in vpliv, ki ga ima spor na evroatlantske procese Severne Makedonije. Pri tem je ugotovljeno, da se je spor razrešil s tem, da sta državi dosegli sporazum glede imena severne države in tako se je država poimenovala z imenom Severna Makedonija. To ji je omogočilo priključitev k različnim mednarodnim organizacijam, med katerimi sta najbolj pomembni EU in Nato, kar je imelo pomembne politične in družbene posledice. Magistrsko delo omogoči dober vpogled v obravnavano tematiko, ki je še vedno aktualna, saj se je spor razrešil šele nedavno
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Severna Makedonija, Grčija, spor, Evropska unija, Nato
Objavljeno: 22.08.2022; Ogledov: 508; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

3.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh