191. |
192. |
193. Slovenija in OECDNaja Bogataj, 2018 Opis: Diplomsko delo nam predstavi, kakšne koristi pridobijo države s članstvom v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). OECD je mednarodna organizacija, ki združuje 36 gospodarsko najrazvitejših držav, ki med seboj sodelujejo pri razvoju gospodarstva ter politik. OECD z raziskovanjem in analiziranjem podatkov oblikuje svetovne standarde na številnih področjih, ki so pomembna za svetovni napredek. OECD je specifična mednarodna organizacija, saj deluje po principu mehke zakonodaje, to je na podlagi priporočil, smernic in t. i. medsebojnih ocen. Z včlanitvijo v organizacijo države pridobijo številne koristi, kot so ugled v svetovnem gospodarstvu, večje možnosti za mednarodna sodelovanja, izmenjavanje izkušenj z drugimi svetovno najrazvitejšimi državami, dostop do statističnih podatkov ter analitičnega gradiva podanega s strani OECD ter zaupanje s strani drugih držav, ki delujejo za globalni razvoj. OECD aktivno sodeluje tudi z državami nečlanicami ter drugimi mednarodnimi organizacijami, tistimi, ki so pomembne za učinkovit napredek v globalnem razvoju na področju gospodarstva in politike. Slovenija je že pred članstvom aktivno sodelovala z organizacijo, polnopravna članica pa je postala leta 2010. Kot mlada in majhna država je Slovenija s članstvom pridobila ugled ter možnost enakopravnega sodelovanja z drugimi, razvitejšimi državami. Kot članica organizacije mora delovati po določenih standardih, s strani OECD pa dobi tudi priporočila in smernice za nadaljnji razvoj. Diplomsko delo nam bo prikazalo, kakšna so bila priporočila OECD za našo državo v letih članstva, od 2010 do danes, in kako je Vlada RS priporočila izvedla ter kakšne spremembe je uvedla na najpomembnejših področjih razvoja, to je na področju javnih financ, trga dela ter vzgoje in izobraževanja. Če želi Slovenija napredovati in se nadalje razvijati, tako na področju gospodarstva kot tudi na področju politike, mora okrepiti politično sodelovanje, urediti notranjo organizacijo ter medsebojno sodelovanje in komuniciranje med resornimi ministrstvi o njihovem delu v okviru OECD, ponovno pridobiti zaupanje svojih državljanov ter njihovo zaupanje v razvoj ter se osredotočiti na področja, na katerih je bolj uspešna. Šele nato bo imela Slovenija možnost izkoristiti vse priložnosti, ki jih ji ponuja OECD, ter učinkovito napredovati in se razvijati še naprej.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Slovenija, zunanja politika, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, OECD, članstvo, mednarodno sodelovanje, gospodarski razvoj
Objavljeno: 17.06.2019; Ogledov: 2984; Prenosov: 235
 Celotno besedilo (996,87 KB) |
194. Z znanostjo do boljše globalne konkurenčnosti Slovenije v svetuTamara Tadina, 2019 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: indeks, globalno, konkurenčnost, Globalni indeks konkurenčnosti, GIK, raziskovanje, znanost, Slovenija, znanje
Objavljeno: 09.08.2019; Ogledov: 1890; Prenosov: 178
Celotno besedilo (1,84 MB) |
195. |
196. Nakupovalno odločanje kupcev nepremičnin z vidika ekonomskih in pravnih medkulturnih razlikSanja Radivojević, 2015 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nepremičnine, potencialni kupci, kultura, družina, kupna moč, hipotekarna posojila, lastninska pravica, nakupi, hipoteka, odločanje, recesija, finančna kriza, pravna ureditev, predpisi, Slovenija, Združene države Amerike, disertacije
Objavljeno: 23.12.2019; Ogledov: 1851; Prenosov: 139
Celotno besedilo (5,81 MB) |
197. |
198. |
199. Lažni stečaj - inkriminirano kaznivo dejanjeBojana Kračan, 2018 Opis: V magistrskem delu z naslovom Lažni stečaj % inkriminirano kaznivo dejanje sem raziskovala področje stečaja oz. določene poslovne odločitve in ravnanja, ki so inkriminirana v kazenskem zakoniku ter opredeljena kot kaznivo dejanje povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem. Uvodoma so predstavljena stališča nekaterih teoretikov v zvezi z opredelitvijo gospodarske kriminalitete, gospodarskega kazenskega prava in gospodarskih kaznivih dejanj. V nadaljevanju sledi hrvaška zakonodajna ureditev s področja stečaja podjetij, pravna umestitev ter preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj pri naših hrvaških kolegih. Ob tem je pomemben tudi statističen vpogled v leta med 2010 in 2015, ki nam je omogočil primerjavo s slovensko statistično zgodbo. Hrvaški ureditvi sledi analiza slovenske pravne ureditve stečajnih postopkov in statistični prikaz pregleda kaznivega dejanja povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem med leti 2006 in 2015. Posvetila sem se tudi raziskovanju ključnih dejavnikov konkretnega kaznivega dejanja, zajela izvršitvene oblike, oblike udeležbe, krivde in pravne opredelitve ter se osredotočila na njegovo dokazovanje ter ustreznost pravne kvalifikacije. Probleme pri obravnavi predmetnega kaznivega dejanja sem izpostavila na pravnem in izvedbenem nivoju ter iskala rešitve zanje in morebitna nova izhodišča. Umestila sem vlogo tožilstva, UPPD, KPK, policije in medijev, v povezavi s kaznivim dejanjem povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem ter ugotavljala ustreznost povezanosti in način sodelovanja med državnimi organi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: lažni stečaj, bankrot, kazniva dejanja, goljufija, gospodarski kriminal, stečajni postopki, Slovenija, Hrvaška, kazensko pravo
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 2171; Prenosov: 174
Celotno besedilo (932,89 KB) |
200. |
