1. Azilna politika držav Zahodnega BalkanaKatja Kebrič, 2020 Opis: V preteklih letih so se države Zahodnega Balkana, vključno s Slovenijo, znašle na tako imenovani zahodnobalkanski migracijski poti, pod pritiskom katere so bile tako ali drugače primorane sprejeti nove zakone in pravila na področju azilne politike. Vsaka od držav na tej večfazni poti je imela svojo vlogo, hkrati pa je prihajalo tudi do večjih sprememb zaradi sprememb "sosednjedržavne" zakonodaje in implementacij ter poenotenja z evropskim pravom. V 2015, se tako na primer, glavna pot migrantov prek Madžarske zaradi nove strožje zakonodaje preusmeri čez Hrvaško in Slovenijo, s čimer postaneta še ti državi ključni del poti. Sprememba zakonodaje, vsaj v Sloveniji, je bila potrebna zaradi močnejše vzpostavitve azilnega sistema, da bi ta zmogel prenesti večje število primerov prosilcev kot kadarkoli poprej. Poplava migracij je prav tako s seboj prinesla možnosti za dobičkonosne posle, tihotapstva, razvoj kriminalnih mrež in rast kriminalnih združb, katerim so se s spremembami legislative države morale postaviti po robu. Med migracijami so se ne le javnosti, temveč tudi stroki brisale meje med pojmi azilant, migrant, begunec, zato v delu predstavimo definicije in okvirje pojmov, podrobneje primerjamo statuse oseb v postopku in vse druge podobnosti in razlike, ki izhajajo neposredno iz zakonov držav Zahodnega Balkana. V procesu migracij je imela skoraj vsaka država svoj izziv in svojo vlogo, zato so v nalogi predstavljene primerjave zakonodaje, ki so tudi zaradi vseh ozadij zelo pomembne za razumevanje širše slike in kot take pomembne za zahodnobalkanske migracijske poti. V nalogi poskušamo predstaviti bistva ureditve pri vsaki izmed držav, pogled skozi oči prakse, pozitivne spremembe in ovire, na katere je potrebno opozoriti. V delu so podani pogoji in zakonski okviri migranta, s katerimi se le-ta sreča ob prihodu v eno izmed držav Zahodnega Balkana, nato pa poskušamo predstaviti problematiko ilegalnih migracij, življenjskih situacij ljudi v postopku migracije in morebitnih kršitev, do katerih prihaja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: azil, migracije, azilna zakonodaja, Zahodni Balkan, zahodnobalkanska migracijska pot
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 1347; Prenosov: 108
 Celotno besedilo (403,25 KB) |
2. Vstopanje Republike Severne Makedonije v Evropsko unijoIvana Hodak, 2020 Opis: Od razpada Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) je glavni strateški interes vseh držav Zahodnega Balkana, da se vključijo v Evropsko unijo (EU) in s tem v evropski in mednarodni prostor. Republika Severna Makedonija se od svoje osamosvojitve leta 1991 v procesu izgradnje stabilne in varne države trudi vključiti v evroatlantske integracije, vendar se sooča z notranjimi etničnimi konflikti in z eksternimi vplivi nenaklonjenih sosednjih držav, ki ji otežujejo njeno evropsko pot in vključevanje v EU. Njena zgodovina je bistveno vplivala na njeno sedanjost in na njen cilj, da postane polnopravna članica EU. S podpisom Ohridskega sporazuma in izboljšanjem položaja albanske manjšine je Severna Makedonija vzpostavila stabilnost in varnost znotraj države. Sporazum o dobrih sosedskih odnosih z Bolgarijo ter Prespanski sporazum o grško-makedonskem sporu glede imena sta Severni Makedoniji omogočila, da začne pristopna pogajanja za članstvo v EU, s čimer je korak bližje do cilja, ki si ga je zastavila že ob razglasitvi neodvisnosti. Diplomsko delo na podlagi strokovne literature, člankov in uradnih spletišč EU obravnava širitveno politiko EU na Zahodni Balkana ter pogojevanje članstva v EU za države Jugovzhodne Evrope na primeru vključevanja Republike Severne Makedonije v EU. Delo ugotavlja, da je za vključitev Severne Makedonije v EU potrebno veliko več kot le rešitev spora o imenu. Rešitev spora je sicer izredno pomemben za normalizacijo odnosov med Severno Makedonijo in Grčijo, vendar mora Severna Makedonija izpolnjevati tudi druge ustaljene pogoje za članstvo v EU
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Severna Makedonija, Zahodni Balkan, vključevanje, Evropska unija, pogojevanje
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 1383; Prenosov: 110
Celotno besedilo (1,06 MB) |
3. |
4. Vloga Republike Srbije pri širitvi Evropske unije na Zahodni Balkan in s tem povezana varnostna tveganja zaradi vpliva Ruske federacijeBenjamin Ciriković, 2023 Opis: V magistrskem delu obravnavamo vlogo Republike Srbije pri širitvi Evropske unije na Zahodni Balkan in varnostna tveganja, ki jih predstavlja vpliv Ruske federacije v regiji ter v posameznih državah Zahodnega Balkana. V magistrsko delo smo vključili tudi vpliv Srbske pravoslavne cerkve na državno politiko in uporabo ruskih specialnih služb za doseganje političnih ciljev. Magistrsko delo smo tako utemeljili na podlagi metod pisanja in raziskovanja. Uporabili smo opisno, razlagalno in normativno metodo pisanja. V sklepu smo podali ugotovitve, ki so nastale kot odgovor na osrednje raziskovalno vprašanje. Namen in cilj magistrskega dela je bil predstaviti vpliv Ruske federacije na Republiko Srbijo, kar posledično vpliva na širitev Evropske unije v regiji Zahodnega Balkana. V magistrskem delu smo ugotovili, da se vpliv Ruske federacije izraža predvsem skozi politiko, kulturo, zgodovinske vezi in vero. Ekonomski vpliv Ruske federacije v regiji je tako v primerjavi z Evropsko unijo zanemarljiv. Magistrsko delo obravnava aktualno politično dogajanje v regiji Zahodnega Balkana, uporabnost magistrskega dela je lahko v pomoč osebam, ki so zaposlene v diplomaciji, študentom in drugim, ki jih zanima tematika Zahodnega Balkana. Magistrsko delo je nastalo z namenom lažjega razumevanja tematike in odnosov med državami Zahodnega Balkana.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: širitev EU, Evropska unija, Zahodni Balkan, Republika Srbija, Ruska federacija
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 622; Prenosov: 105
Celotno besedilo (889,46 KB) |
5. Grožnje politične stabilnosti Evropske UnijePetar Veljanovski, 2023 Opis: Evropa se je iz temne celine po besedah enega svojih najboljših sodobnih zgodovinarjev spremenila v model za mnoge ljudi v drugih delih sveta: družbeni model, ki izhaja iz izjemno ambicioznega poskusa uskladitve demokracije in trgov s ciljem ustvariti vključujoče družbe ter model odprtih meja in deljene suverenosti kot načina kolektivnega upravljanja soodvisnosti. Evropa kot model je bila res privlačen predlog za staro celino, ki se je poskušala na novo odkriti v svetu, v katerem ni več odločala. Nekateri so šli še dlje in trdili, da je Evropa ponudila nov model vedenja v mednarodnih odnosih, ki temelji na "mehki" moči zgleda in prepričevanja, v nasprotju s tradicionalno "trdo" močjo, ki jo predstavlja vojaška in/ali ekonomska prisila, čeprav ta poseben argument nikoli ni bil strašno prepričljiv.
Evropska unija (EU) je dolgo veljala za branik politične
stabilnosti v regiji, ki so jo zgodovinsko zaznamovali konflikti in delitve. Vendar se je EU v zadnjem času soočila s številnimi izzivi, ki ogrožajo njeno politično stabilnost. Eden najbolj perečih izzivov za politično stabilnost EU je vprašanje varnosti. Vzpon svetovnega terorizma, kibernetske grožnje in obnovljene geopolitične napetosti so povzročili velik pritisk na zmožnost EU, da zagotovi varnost in dobro počutje svojih državljanov. Migracijska kriza je še dodatno zaostrila varnostne pomisleke in spodbudila razprave o mejnem nadzoru in o nacionalni suverenosti. Pričujoča magistrska naloga, ki se opira na vrsto akademskih virov, političnih dokumentov in uradnih dokumentov EU, kritično preučuje odzive EU na izzive njene politične stabilnosti. Ocenjuje učinkovitost obstoječih varnostnih politik in mehanizmov sodelovanja pri zoperstavljanju zunanjim grožnjam. Poleg tega ocenjuje širitveno strategijo EU in njene posledice za obstoječe države in države kandidatke.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Evropska Unija, politična stabilnost, varnost, migracijska kriza, kolektivna varnost, širitev, Zahodni Balkan, institucionalna zmogljivost, kohezija, demokracija.
Objavljeno: 28.10.2023; Ogledov: 370; Prenosov: 17
Celotno besedilo (632,30 KB) |
6. Vloga Svetovne banke na Zahodnem BalkanuPatricija Firbas, 2023 Opis: V magistrskem delu obravnavam vlogo Svetovne banke na Zahodnem Balkanu. Predstavim vse države Zahodnega Balkana skozi tranzicijsko pot v Evropsko unijo, z izjemo Hrvaške, ki je že članica Evropske unije. Raziskala sem mednarodni in diplomatski vidik te poti; podrobneje sem ga raziskala s pomočjo raziskovalnih vprašanj. Pri tem sem uporabila opisno metodo statičnega makroekonomskega raziskovanja in kombinacijsko ter destruktivno razlagalno metodo. S pomočjo dualnega sklepanja sem povzela ključne ugotovitve ter jih utemeljila na podlagi odgovorov na poglavitna raziskovalna vprašanja. Namen in cilj magistrskega dela obsega raziskavo programa Zelene agende za Zahodni Balkan ter podrobno proučitev držav Zahodnega Balkana, glede višine finančne pomoči ter glede na to katere države Zahodnega Balkana so prejele več finančne pomoči ter zakaj. Svoje ugotovitve sem povzela s pomočjo uvedbe Programa zelenih gospodarskih reform ter podala rešitve s pomočjo gospodarske zelene reforme, ki so namenjene oblikovanju nacionalnega soglasja o strukturnih izzivih za gospodarstvo in dajanju prednostnih reform po vseh državah Zahodnega Balkana. V magistrskem delu sem ugotovila, da je Program zelenih gospodarskih reform moral oceniti prehod na bolj okolijsko trajnostno, krožno in nizko ognjiščno gospodarstvo na Zahodnem Balkanu. V ta namen bo nujno potrebno v programih gospodarskih reform, v skladu z izvajanjem evropskega semestra, vključevati kazalnike o ciljih trajnostnega razvoja in učinkovitosti virov. Na primer, pregled učinkovitih virov, o katerem Zahodni Balkan delno že poroča, bi lahko uporabili za pridobivanje informacij o njihovem prehodu na model trajnostne gospodarske rasti. V sklepnih ugotovitvah povzemam, da so bile države Zahodnega Balkana skozi tranzicijsko pot na poti v Evropsko unijo deležne finančne pomoči Svetovne banke, s pomočjo katere so lahko uvedle potrebne spremembe in programe zelenih gospodarskih reform, ki so pripomogle k trajnostnem razvoju Zahodnega Balkana.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: širitev Evropske unije, Zahodni Balkan, Zelena agenda za Zahodni Balkan, trajna gospodarska rast, gospodarska reforma, skupni enotni trg, Svetovna banka, Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030
Objavljeno: 18.01.2024; Ogledov: 215; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,63 MB) |
