Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Povezanost med čustveno inteligenco in delovno klimo znotraj javne uprave ter v nekaterih večjih slovenskih podjetjih
Zorica Zaklan, 2010

Opis: Temeljni namen pisanja magistrske naloge je raziskati problem povezanosti čustvene inteligence in delovne klime na študiji primera iz javne uprave in gospodarstva. V ta namen sem povabila k sodelovanju v raziskavi (fokusna skupina) zaposlene v javni upravi in nekaterih večjih slovenskih podjetjih, kot so: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol Ljubljana ... V vsaki skupini je sodelovalo po 8 zaposlenih. Kot zaposleno v državni upravi me je predvsem zanimala povezanost med čustveno inteligenco vodilnih in delovno klimo. Spraševala sem se, kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na delovno klimo, saj imamo vsi približno enake standarde zahtevnosti poslovanja znotraj državne uprave, a je delovna klima različna kot tudi sama učinkovitost znotraj posamezne organizacije v državni upravi. Zato sem to področje izpostavila kot temeljni raziskovalni problem. Kasneje me je zanimal še odgovor na vprašanje, kako je s povezanostjo čustvene inteligence in delovne klime znotraj podjetniškega sektorja. Do sedaj v bazah Cobissa nisem zasledila, da bi kdo analiziral povezanosti čustvene inteligence in delovne klime znotraj javne uprave in v podjetništvu. Zato sem se odločila, da to sama raziščem; še zlasti zato, ker smo priča različnim družbenim dogajanjem, ki so posledica dejanja čustveno neinteligentnih oseb. V pričujoči nalogi sem zastavila za obe raziskavi temeljni raziskovalni problem, in sicer v prvi raziskavi, kako čustvena inteligenca vpliva na delovno klimo v javni upravi ter v drugi, kako le-ta vpliva na delovno klimo v nekaterih večjih slovenskih podjetjih. Zanimala so me predvsem vprašanja zavedanja pomena čustvene inteligence na delovnem mestu in uravnotežena uporabnost njenih parametrov v praksi. Moj cilj je bil ponuditi aplikativne rešitve problema in odgovoriti na vprašanji: kako uravnovesiti čustva (nikakor jih ne zatirati) na delovnem mestu ter kako z visoko inteligentnim čustvenim obnašanjem priti do čim boljše delovne klime in posledično tudi do učinkovitejših rešitev v javni upravi kot tudi v podjetništvu. Zato sem s pomočjo analize dejavnikov, ki vplivajo na uravnovešena čustvena ravnanja, kot tudi s pomočjo izsledkov raziskav, prikazala probleme in ključne dejavnike za uravnoteženo uporabo čustvene inteligence za doseganje boljše delovne klime znotraj javne uprave kot tudi znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Obravnavano tematiko sem v pričujoči magistrski nalogi analizirala z raziskovalno metodo fokusna skupina, v kateri so sodelovali nekateri sodelavci znotraj javne uprave in posamezniki iz večjih slovenskih podjetij. Za raziskavo v magistrski nalogi sem uporabila raziskovalno metodo: fokusna skupina (kvalitativna metoda za raziskovanje in je ena od metod za zbiranje, analizo in interpretacijo podatkov). Iz odgovorov v fokusni skupini se je jasno potrdilo, da je čustvena inteligenca v direktni povezavi z delovno klimo in da si zaposleni v javnem sektorju želijo imeti za svojega vodjo čustveno in socialno inteligentno osebo, ki se zna empatično vživeti v probleme drugih ter je pozitivna oseba, ki jim je za vzgled. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten pogoj za uspešno poslovanje in doseganje zadanih ciljev vsake poslovne organizacije, zlasti za doseganje učinkovitosti v njej. Zanimalo me je tudi, kakšen je odnos med delovno klimo in čustveno inteligenco znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Zato sem izvedla kvalitativno raziskavo z zaposlenimi iz nekaterih večjih slovenskih podjetij: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol Ljubljana ... Rezultati so bili podobni, pa vendar v svoji specifičnosti v nekaterih segmentih različni od prvih. Na koncu sem rezultate ene raziskave primerjala z rezultati druge in potegnila vzporednice, oziroma ločnice. V sklepnem delu sem podala še predlog izboljšav kot aplikativno rešitev, pridobljeno na podlagi izsledkov teh dveh raziskav.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javna uprava, gospodarstvo, čustvena inteligenca, amigdala, čustvena zrelost, socialna inteligenca, socialna zrelost, stres, empatija, socialni možgani, delovna klima, timsko delo, socialna vloga, fokusna skupina, paradigma
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 882; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (877,55 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh