1. Fizioterapevtski postopki pri zvinu gležnjaTomaž Šubej, 2020 Opis: Uvod in namen: Gleženj sodi med najpogosteje poškodovane sklepe. V večini primerov pride do lateralnega zvina gležnja, manj pogosto pa do medialnega in sindezmotskega. Poškodba gležnja je pogosta težava tako športnikov kot ostale populacije. Glede na pogostost poškodbe, predstavlja le-ta velik ekonomski strošek v zdravstveni stroki. Metode: Za diplomsko nalogo je bil narejen pregled in primerjava že izvedenih raziskav. Iskanje raziskav je potekalo v iskalnikih Google Scholar, ScienceDirect in PubMed, v knjižnici Zdravstvene fakultete in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rezultati: V podroben pregled smo na podlagi vključitvenih kriterijev vpletli 48 raziskav, s katerimi smo raziskovali fizioterapevtske postopke zvina gležnja. Izključene so bile raziskave starejše od deset let in so zajemale kronične težave ter zlome in poškodbe mišic gležnja. Uporabnost: Edukacija fizioterapevtov s sodobnimi smernicami za kvalitetnejšo in bolje usmerjeno fizioterapevtsko obravnavo. Želimo razbremeniti medicinsko stroko in zmanjšati stroške zdravljenja zaradi primarnih in sekundarnih poškodb gležnja, kot tudi zmanjšati število poznejših zapletov zaradi nepravilne rehabilitacije. Omejitve: Osredotočili smo se na ligamentarne poškodbe – zato nismo vključevali raziskav, ki so osredotočene na poškodbe mišic. Izključili smo tudi kronične težave, nastale po zvinu gležnja ter zlome.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Akutni zvin gležnja, poškodba gležnja, anatomija gležnja, biomehanika gležnja, rehabilitacija gležnja, Ottawa pravila.
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 3386; Prenosov: 519
 Celotno besedilo (935,29 KB) |
2. Fizioterapevtske metode pri obravnavi inverzijskega zvina pri športniku mladostnikuSaša Žilnik, 2022 Opis: Inverzijski zvin gležnja je ena najpogostejših poškodb mišično-skeletnega sistema mladih športnikov, zelo pogosto pa nastane tudi pri splošni populaciji med telesno dejavnostjo. Neustrezna fizioterapevtska obravnava lahko vodi v kronično nestabilnost gležnja, kar je dejavnik tveganja za ponavljajočo se poškodbo. Zaradi visoke pojavnosti zvina gležnja je nujna optimalna rehabilitacija, ki posledično pomeni manjše ekonomsko breme, saj zdravljenje poškodbe predstavlja velik strošek in vpliva na odsotnost z delovnega mesta, ter manjše zdravstveno breme, saj dolgoročno ponavljajoč se zvin gležnja vodi v zmanjšano telesno aktivnost in posledično v nastanek drugih kroničnih obolenj. V diplomskem delu smo pregledali literaturo in primerjali raziskave, ki so proučevale fizioterapevtsko obravnavo pri športnikih mladostnikih. Literaturo smo iskali v spletnih bazah podatkov PEDro, PubMed in Google Scholar. Podrobneje smo predstavili deset raziskav, ki so proučevale vpliv kinezioloških trakov na akutni zvin gležnja in učinkovitost proprioceptivnih vaj kot preventive pred ponavljajočimi se zvini gležnja. Ugotovili smo, da najpogostejše priporočilo ostaja zdravljenje po protokolu RICE, ki vključuje počitek, hlajenje poškodovanega dela z ledom, kompresijo in dvig noge nad raven srca. Novejša priporočila so usmerjena v funkcionalno rehabilitacijo, ki vključuje postopno obremenjevanje poškodovane noge namesto dolgotrajnega počitka in imobilizacije, ki je primerna le pri zvinu tretje stopnje. Uporaba zunanjih opornic je priporočljiva pri akutnem in kroničnem stanju, uporaba kinezioloških trakov pa se v večini primerov ni izkazala za učinkovito. Za zmanjšanje bolečine in otekline lahko zdravnik predpiše uživanje nesteroidnih antirevmatikov, a le-to ne sme biti predolgo, saj zavira naraven proces celjenja. Med učinkovite tehnike fizioterapevtske obravnave po inverzijskem zvinu gležnja uvrščamo tudi manualno terapijo in mobilizacijo. Pomemben del ustrezne rehabilitacije je tudi kinezioterapija, saj izvajanje krepilnih in razteznih vaj pozitivno vpliva na povečanje mišične moči, izboljšanje koordinacije in gibljivosti. Za učinkovite so se izkazale tudi proprioceptivne vaje, ki izboljšajo ravnotežje in zaznavanje položaja sklepa, kar vpliva na preventivo pred ponavljajočimi se zvini gležnja. Glavni namen naše diplomske naloge je predstavitev priporočil za ustrezno izbiro fizioterapevtskih metod in tehnik pri obravnavi športnika mladostnika z inverzijskim zvinom gležnja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: inverzijski zvin gležnja, anatomija gležnja, biomehanika gležnja, fizioterapevtska obravnava po zvinu gležnja
Objavljeno: 08.04.2022; Ogledov: 1077; Prenosov: 104
Celotno besedilo (1,05 MB) |
3. Fizioterapevtska obravnava pacientov z akutnim in kroničnim zvinom gležnjaSaša Maučec, 2022 Opis: Zvin gležnja (ZG) je ena pogostejših poškodb lokomotornega sistema, ki lahko prizadene tako splošno kot športno populacijo. Pri ZG obstaja velika stopnja tveganja za ponovitev poškodbe, neustrezna rehabilitacija pa lahko vodi v kronični ZG ali kronično nestabilnost gležnja (KNG).
Za postavitev diagnoze sta potrebna anamneza in klinični pregled, potrdimo pa jo s pomočjo slikovne diagnostike. Pri kliničnem pregledu opazujemo posameznikov vzorec hoje, telesne asimetrije, prisotnost otekline in hematoma ter morebitne deformacije. Ocenimo aktivno in pasivno gibljivost sklepa, testiranja mišične moči pa v akutni fazi ne izvajamo. Z namenom izključitve morebitnega zloma v klinični pregled vključimo vprašalnik Ottawa. Pri fizioterapevtski obravnavi ZG se v akutni fazi osredotočimo na zmanjšanje bolečine in otekline, izboljšanje obsega gibljivosti ter ohranjanje mišične moči in funkcije. V kronični fazi pa je glavni cilj rehabilitacije izboljšanje obsega gibljivosti in funkcije sklepa ter zmanjšanje nestabilnosti. V prvi vrsti se odločamo za konzervativno zdravljenje, ki vključuje zgodnjo mobilizacijo, nesteroidna protivnetna zdravila za lajšanje bolečin in izvajanje fizioterapije. Operativno zdravljenje je indicirano ob kontinuiranih simptomih in hudi nestabilnosti gležnja.
Zaradi heterogenih smernic za fizioterapevtsko obravnavo ZG smo se odločili raziskati učinkovitost fizioterapevtskih metod in tehnik. Ugotovili smo, da nimamo visokokakovostnih študij, ki bi natančno potrdile učinkovitost fizioterapevtskih metod in tehnik pri obravnavi ZG. V klinični praksi se še vedno uporabljajo metode in tehnike, ki niso znanstveno podprte, med katere spadajo imobilizacija, laserska terapija, ultrazvok in električna stimulacija. Na osnovi predstavljenih rezultatov ugotavljamo, da so učinkovite fizioterapevtske metode in tehnike za zdravljenje ZG kinezioterapija, uporaba zunanje opore, manualna terapija in metoda RICE, kot podporna metoda ostalim. Pri zdravljenju kroničnih ZG pa sta to kinezioterapija in manualna terapija. Glavni namen diplomske naloge je predstavitev kakovostnih smernic za fizioterapevtsko obravnavo pacientov z akutnim in kroničnim ZG.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Akutni zvin gležnja, kronični zvin gležnja, anatomija gležnja, biomehanika gležnja, fizioterapija.
Objavljeno: 05.07.2022; Ogledov: 1089; Prenosov: 156
Celotno besedilo (894,22 KB) |
