Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Vlada Republike Slovenije je sprejela Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki je začela veljati 1. 1. 2013. Lokalne skupnosti so morale v roku 15 mesecev od začetka veljavnosti uredbe svoje odloke, ki govorijo o gospodarskih javnih službah, uskladiti skladno z določili omenjene uredbe. Izvajalci gospodarskih javnih služb, komunalna podjetja so občanom s 1. 4. 2014 ali kasneje začela pošiljati položnice, kjer so storitve izračunane po novi metodologiji, ki je predpisana v omenjeni uredbi. Nove, višje cene, predvsem pa nove storitve, so med občani povzročile veliko nezadovoljstva. Nezadovoljni občani so se zaradi novega obračuna cen komunalnih storitev začeli pritoževati zaposlenim na občinski upravi, občinskim svetnikom in županu. V diplomskem delu na konkretnih primerih, s primerjalnimi izračuni prikazujem, ali je nezadovoljstvo občanov z novim načinom obračunavanja cen storitev gospodarskih javnih služb upravičeno, ter moč oziroma nemoč lokalnih skupnosti pri izvajanju nove uredbe. Na podlagi pobude Občine Medvode Svetu ustanoviteljev Javnega holdinga Ljubljana je Svet ustanoviteljev Javnega holdinga Ljubljana Ministrstvo za okolje in prostor ter Vlado Republike Slovenije pozval k spremembam Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Do spremembe Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja do danes ni prišlo
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: cena storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja, alternativno reševanje sporov, elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitve javne službe varstva okolja, storitev, poročanje, izvajanje
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1091; Prenosov: 93
Celotno besedilo (1,63 MB)

Opis: Gradbena pogodba je zelo kompleksna pogodba, saj gre običajno za velike pogodbene vrednosti, izvajanje del poteka v daljšem časovnem obdobju, pri gradnji pa do nesporazumov in napak, ki se odkrijejo bodisi že med samo gradnjo bodisi šele po zaključku del. Na začetku zaključnega dela smo uporabili deskriptivno, analitično, komparativno in aksiološko metodo. Nato smo v empiričnem delu uporabili aksiološko in induktivno-deduktivno metodo, ključne ugotovitve pa strnili s sintetično metodo. Rezultat magistrskega dela je dognanje, kako pomembno vlogo imata popis del in gradbeni dnevnik v gradbeni pogodbi. Iz tega dognanja sledijo priporočila pogodbenim strankam, kakšne določbe naj gradbena pogodba vsebuje in na kaj naj bodo pri sklepanju gradbenih pogodb posebej pozorne, ter splošno opozorilo na stopnjo doslednosti pri vodenju evidenc. Cilj je s takšnimi priporočili in opozorili podati rešitve, ki bi lahko pripomogle k zmanjšanju števila sporov na tem področju. Ker magistrsko delo zajema tudi priporočila glede ravnanja, ki se navezujejo na ukrepe vlade in na Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19, prav tako pa v njem opozarjamo pogodbene stranke, na kaj je treba biti pozoren pri spremembi roka, ki bo posledica stanja, v katerem smo se znašli zaradi razglasitve epidemije in sprejetja številnih ukrepov, se bistveno razlikuje od dosedanjih raziskav. Dve bistveni ugotovitvi, do katerih pridemo sta, da vodenje gradbenega dnevnika predstavlja ključni dokaz v sporih, enako pa velja tudi za kvalitetno pripravljen popis del. Obe vrsti dokumentacije imata pomembno vlogo pri pogodbenem roku in ceni, na sam predmet pogodbe pa neposredno ne vplivata.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: bistvena sestavina, rok, cena, popis del, gradbeni dnevnik
Objavljeno: 19.09.2023; Ogledov: 307; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,17 MB)