21. Varstvo človekove pravice do življenja v času pandemije COVID-19Rene Pohlen, 2021 Opis: Varstvo človekove pravice do življenja je v času pandemije covid-19 zahtevalo neobičajne in izredne ukrepe, ki so za namen varovanja zdravja in življenja ljudi posegli v druge človekove pravice. Magistrsko delo s pomočjo normativno-dogmatične, deskriptivne, analitične, vrednotenjske in primerjalne ter sintetične metode poskuša odgovoriti na vprašanja, ali pandemija covid-19 predstavlja izredne razmere, v katerih je za varstvo človekove pravice do življenja nujno potrebno sprejeti ukrepe, s katerimi se omejijo druge človekove pravice in temeljne svoboščine, ali so bili posegi v pravice in temeljne svoboščine v času pandemije covid-19 v naši državi pretežno pravno dopustni in sorazmerni ter ali so si države v času pandemije covid-19 medsebojno pomagale pri varstvu človekove pravice do življenja in pri odpravljanju posledic pandemije v duhu solidarnosti. Magistrsko delo se uvodoma osredotoča na pravno ureditev človekove pravice do življenja, nadaljuje pa s pravno ureditvijo izrednih razmer in pojmov epidemije ter pandemije. Nato obravnava ukrepe, ki so bili za varstvo zdravja in življenja ljudi sprejeti v naši državi, v dveh drugih državah, na ravni Evropske unije in na mednarodni ravni. Opravljena je presoja dopustnosti in sorazmernosti nekaterih ukrepov ter izpostavljena problematika sprejemanja nekaterih ukrepov. Na koncu magistrsko delo proučuje sodelovanje držav pri varstvu človekove pravice do življenja v času pandemije covid-19 in pri odpravljanju posledic pandemije covid-19. Na podlagi vseh ugotovitev je mogoče zaključiti, da je bilo treba za varstvo človekove pravice do življenja v času pandemije covid-19 sprejeti ukrepe, s katerimi so se omejile druge človekove pravice in temeljne svoboščine, da so bili le nekateri ukrepi v naši državi dopustni in sorazmerni ter da so si države medsebojno pomagale pri varstvu človekove pravice do življenja v času pandemije covid-19 in pri odpravljanju posledic pandemije covid-19. Magistrsko delo s svojimi ugotovitvami prispeva k boljšemu razumevanju, kako je bila pravica do življenja varovana v času pandemije covid-19 in kakšni ukrepi za varovanje pravice do življenja so dopustni in sorazmerni. Ugotovitve koristijo pri sprejemanju novih ukrepov za varovanje pravice do življenja v prihodnosti in prispevajo k boljšemu varstvu človekovih pravic in temeljih svoboščin.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica do življenja, pandemija, covid-19, varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, posegi v človekove pravice, izredne razmere, sorazmernost
Objavljeno: 04.02.2022; Ogledov: 1118; Prenosov: 186
 Celotno besedilo (863,11 KB) |
22. Epidemija covid-19 kot priložnost za spremenjeno komuniciranje v prostovoljnih gasilskih društvihAna Ajdič, 2021 Opis: Že od pomladi 2020 se v Republiki Sloveniji in po svetu spopadamo z izzivom covid-19. Zaradi zajezitve širjenja virusa je omejeno gibanje ljudi in posledično delovanje prostovoljnih gasilskih društev (PGD). V magistrski nalogi smo se osredotočali na komuniciranje med vodstvom in gasilci PGD z uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij v času pred in med epidemijo. Iz rezultatov, pridobljenih iz intervjujev predsednikov Dolenjske regije, je razvidno, da je imela epidemija pri večini PGD na tem območju zaradi omejitev druženja vpliv na komuniciranje. Združili smo predloge intervjuvancev in jih bomo posredovali na Gasilsko zvezo Slovenije, da jih bodo preučili in PGD v Sloveniji posredovali usmeritve za izboljšane komunikacije med vodji in člani PGD.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prostovoljna gasilska društva, komuniciranje, vodenje PGD, uporaba IKT, epidemija covid-19
Objavljeno: 25.02.2022; Ogledov: 976; Prenosov: 215
Celotno besedilo (2,42 MB) |
23. Spletna orodja za komunikacijo kot izziv izobraževanja na daljavo v osnovnih šolah jugovzhodne Slovenije v času epidemije covid-19Renata Maver, 2022 Opis: Epidemija Covid-19 je v zadnjih dveh letih močno zaznamovala osnovnošolsko izobraževanje v državi, ki je zaradi zaprtja osnovnih šol potekalo tudi na daljavo. V magistrski nalogi smo se osredotočili na izzive učiteljev in učencev osnovnih šol Jugovzhodne Slovenije, s katerimi so se ti soočali pri uporabi spletnih orodij za komunikacijo pri izobraževanju na daljavo v času epidemije Covid-19. Podatke, pridobljene z intervjuji, smo analizirali s kvalitativno analizo
podatkov in ugotovili številne izzive učiteljev in učencev osnovnih šol Jugovzhodne Slovenije, ki so pokazali pomanjkljivosti izobraževanja na daljavo v državi. Prav zato smo na podlagi teoretičnih izhodišč in ugotovitev raziskave oblikovali predloge za izboljšanje izobraževanja na
daljavo v slovenskih osnovnih šolah. Epidemija Covid-19 je pokazala, da je treba poskrbeti, da bo ob naslednji izredni situaciji izobraževanje na daljavo steklo bistveno bolje in z manj izzivi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: osnovnošolsko izobraževanje, izobraževanje na daljavo, spletna orodja
za komunikacijo, izzivi, OŠ Jugovzhodne Slovenije, epidemija Covid-19
Objavljeno: 25.02.2022; Ogledov: 1198; Prenosov: 132
Celotno besedilo (2,18 MB) |
24. Analiza družabnega omrežja Twitter v času pandemije COVID-19Tomaž Gorenc, 2021 Opis: Pandemija covid-19 je spremenila svet. Za zajezitev okužb smo večino časa preživeli po svojih domovih, opravljali delo od doma, se šolali na daljavo, veliko več smo se rekreirali in hodili samo po nujnih opravkih. Ker smo bili več časa doma, smo imeli več prostega časa. Posledično smo preživeli več časa na družabnih omrežjih, kjer so se začele pojavljati poleg preverjenih informacij tudi nepreverjene informacije, govorice in zarote. Tako se je poleg obstoječe pandemije pojavila še t. i. »infodemija« in je zajezitev le-te postalo skoraj enako pomembno kot zajezitev same pandemije. V sklopu magistrske naloge smo analizirali družabno omrežje Twitter, tako da smo zbrali in analizirali slovenske tvite, povezane s pandemijo covid-19 z uporabo programskega jezika Python. Proučevali smo vpliv pandemije na Twitter in kaj Slovence najbolj skrbi v povezavi s pandemijo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: COVID-19, pandemija, Twitter, družabna omrežja, infodemija
Objavljeno: 17.03.2022; Ogledov: 1539; Prenosov: 71
Celotno besedilo (5,02 MB) |
25. Pogled socialnega delavca na izzive učencev v obdobju pandemije COVID-19Pia Ćosić, 2021 Opis: Z namenom omejitve širjenja okužb zaradi pandemije COVID-19 so se zaprle šole, kar je vplivalo na izobraževalni proces in na vse vpletene. Šolska svetovalna služba predstavlja nepogrešljiv člen v izobraževalnem procesu, ki pomaga h kakovostnejši šoli z drugačnim načinom reševanja problemov. Področje šolske svetovalne službe je široko, velik pa je tudi njen pomen.
V teoretičnem delu smo opisali vlogo svetovalne službe v osnovni šoli, profile svetovalne službe ter svetovalne delavce – psihologe, pedagoge, socialne delavce, socialne pedagoge in specialne pedagoge – defektologe. Sledilo je podpoglavje Vpliv pandemije COVID-19 na režim dela v šolah v letu 2020.
V empiričnem delu smo predstavili intervjuje s petimi socialnimi delavkami iz petih osnovnih šol. Intervjuje smo posneli s Skypom ter jih nato dobesedno prepisali. Socialne delavke smo intervjuvali od 23.4.2021 do 14.5.2021. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop z metodo spraševanja po delno strukturiranem intervjuju
Organizacijo dela socialne delavke je določil ravnatelj. Nekatere socialne delavke so delale iz šole, nekatere pa od doma. Usposabljale so se za uporabo Microsoft Teams in z njim povezanih spletnih orodij. Niso dobile kakšnih posebnih navodil, kako delati z otroki v času COVID-19, so pa imele enkrat tedensko usklajevalne sestanke z vodstvom in ostalimi kolegi ter učitelji. Socialne delavke so zaznale povečanje števila otrok, ki so doživljali različne vrste stisk.
Rezultate raziskave lahko uporabimo za pomoč pri učenju otrok, ki imajo učne težave, težave doma in ki doživljajo razne vrste stisk.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: svetovalna služba, socialne delavke, psihologi, pedagogi, pandemija COVID-19, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 553; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,43 MB) |
26. Komunikacija med vzgojitelji in starši v Sloveniji, v času covida-19Mojca Mlinar, 2021 Opis: Diplomska naloga Komunikacija med vzgojitelji in starši v Sloveniji, v času covida-19 je sestavljena iz dveh delov: teoretičnega in empiričnega.
V teoretičnem delu smo opisali pomen vrtca in vzgojiteljev. Nalogo smo nadaljevali z razlago besede komunikacija ter opisali načine komunikacije v vrtcu med vzgojitelji in med vzgojitelji in starši pred in tudi po epidemiji covida-19. Razložili smo tudi, kateri ukrepi so bili predvideni, udejanjeni in vplivni proti epidemiji covida-19.
V empiričnem delu naloge smo predstavili rezultate, ki smo jih pridobili z intervjuvanjem vzgojiteljev. S pomočjo intervjuja smo želeli izvedeti, na kakšen način so vzgojitelji komunicirali s starši med tako imenovanim »lockdownom« v spomladanskem obdobju 2020, in raziskati, kako komunicirajo vzgojitelji med epidemijo, ko so vrtci normalno odprti, ob upoštevanju vseh priporočil NIJZ in navodil vodstva vrtca.
V raziskavi smo ugotovili, da so vzgojitelji med covidom-19 imeli težave pri komunikaciji s starši ob hkratnem upoštevanju vseh navodil vodstva vrtca ter navodil NIJZ. Rezultati raziskave so pokazali, da med spomladanskim zaprtjem vrtcev v letu 2020 vzgojitelji niso dovolj komunicirali s starši, saj so se znašli v nepoznanih situacijah. V letu 2021 so zato uporabili različne izvirne metode komuniciranja s starši, s tem pa izkazali tudi boljšo skrb za posameznega otroka v varstvu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vzgojitelj, vrtec, starši, komunikacija, covid-19, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 668; Prenosov: 68
Celotno besedilo (707,09 KB) |
27. Kako je covid-19 spremenil potrošniške navade pitja kave v znanem podjetju?Venera Panajotova, 2022 Opis: Covid-19 je spremenil naš način življenja ter vplival na vse družbene in gospodarske dejavnosti. Marsikaj, kar nam je bilo prej samoumevno, je zaradi uvedenih ukrepov za zajezitev širjenja okužb postalo nemogoče. Podobno se je zgodilo tudi s pitjem kave. Ne le da si kave ne moremo več privoščiti kjerkoli in kadarkoli, sploh si je ne moremo več privoščiti, predvsem pa ne na službenih sestankih, ko sedimo drug ob drugem, sprejemamo izzive in ustvarjamo nove projekte. Ob omamni vonjavi kave so vse stvari stekle skoraj brez ovir vse do pojava covida-19.
Z analizo podatkov, ki smo jih pridobili z raziskavo v slovenskem podjetju Elektro Ljubljana, smo odgovorili na raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili na začetku. Anketo smo sestavili s pomočjo brezplačne aplikacija 1KA. Izkazalo se je, da več kot 80 % anketirancev pije kavo. Najpogosteje pijejo turško kavo, in sicer enkrat na dan, hkrati pa so prepričani, da je pitje kave zgolj razvada. Ugotovili smo, da se potrošniške navade pitja kave niso bistveno spremenile niti pred pojavom covida-19 niti po njem. Zanimivo je, da anketiranci niso dovolj ozaveščeni o dejanskem vplivu kave na zdravje ljudi in da ne vedo, ali je kava razvada ali odvisnost. Številne raziskave so namreč potrdile, da povzroča odvisnost in vpliva na zdravje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: covid-19, kava, zdravje, razvade, odvisnost, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 555; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,84 MB) |
28. Primerjalna analiza med vodji organizacij v RS z značilnostjo psihopatije kot odklonskega vedenja na delovnem mestuLea Peklaj, 2021 Opis: Diplomska naloga Primerjalna analiza med vodji organizacij v RS z značilnostjo psihopatije kot odklonskega vedenja na delovnem mestu se osredotoča na osebnostne značilnosti vodij in kako te vplivajo na vodenje. Rezultati so bili pridobljeni z intervjuji; gre torej za kvalitativno raziskavo. V nalogi najprej opredelimo pojem vodenja ter razčlenimo nekatere pomembnejše stile vodenja (transakcijsko in transformacijsko vodenje). S pomočjo odgovorov ugotovimo, da so med intervjuvanimi vodjami tri transakacijske vodje ter dve transformacijski vodje. Sklepamo lahko, da je vodenje v Sloveniji na precej visokem nivoju in močno usmerjeno v odnose. Razlik v vodenju, glede na to, ali gre za neprofitne organizacije ali za podjetja, ne opazimo. Možno je, da imamo premajhen vzorec ali pa da so razlike v vodenju resnično zanemarljive. Ugotovimo tudi, da vodje svojega stila vodenja ne spreminjajo in ne prilagajajo. Kriza zaradi covid-19 na vodje in na vodenje ni imela velikega vpliva. V nadaljevanju diplomske naloge razčlenimo in opredelimo tudi pojem osebnosti in vrednot. Ugotovimo, da so te med seboj močno povezane. S pomočjo kvalitativne raziskave ugotovimo, da ne obstaja le povezava med vrednotami in osebnostnimi značilnostmi, ampak vse te močno vplivajo tudi na vodenje. V diplomski nalogi opredelimo nekaj značilnosti uspešnih vodij. Opazimo, da se kar nekaj teh značilnosti prepleta z značilnostmi naših intervjuvanih vodij. V končnem delu diplomske naloge se osredotočimo na odklonsko vedenje na delovnem mestu, in sicer, še natančneje, na psihopatsko osebnostno motnjo. Kvalitativna raziskava nam pove, da vodje na svojem delovnem mestu nimajo rednega opravka s takimi osebami. Večina vodij pa se strinja, da so se že srečali in imeli opravka z osebami z odklonskim vedenjem, kar je negativno vplivalo na delovno okolje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vodenje, osebnost, odklonsko vedenje, psihopatija, covid-19, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 560; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,39 MB) |
29. “Popolna” demokracija v času pandemijeNina Šuhel Teraš, 2021 Opis: Glavna tema diplomske naloge je demokracija v času pandemije. Namen dela je ugotoviti, ali
mediji vplivajo na izoblikovanje mnenj ljudi o demokratičnosti Slovenije v času epidemije.
Za izdelavo diplomske naloge je uporabljen deduktivni pristop. Raziskava je izvedena s
pomočjo vprašalnika, ki je razdeljen na dva dela:zaupanje v medije ter stanje demokracije v
Sloveniji zaradi pandemije. V prvem delu diplomske naloge je predstavljenih nekaj teorij
pojmov, kot so demokracija, epidemija, pandemija, demokratični indeks ter nacionalni interes.
Prav tako sta v teoretičnem delu predstavljeni že predhodno izvedeni raziskavi o zaupanju v
medije, kateri sta opravili agenciji Valicon in Mediana.Predstavljena je tudi prezentacija
demokratičnega indeksa Slovenije v medijih. V empiričnem delu diplomske naloge je z
vprašalnikom preverjeno in izmerjeno zaupanje ljudi v spletne in televizijske medije ter
mnenje ljudi o stanju demokracije v Sloveniji zaradi pandemije. V zaključnem delu diplomske
naloge je ugotovljeno, da verodostojnost medijev upada; s tem upada tudi zaupanje v medije.
Prav tako je ugotovljeno, da imajo anketiranci zaradi epidemije in medijevslabo predstavo o
demokratičnosti Slovenije.S pomočjo vprašalnika je ugotovljeno, da anketiranci večinoma
verjamejo informacijam medijev o stanju demokracije v Sloveniji. S tem je potrjeno, da
mediji vplivajo na izoblikovanje mnenj ljudi o demokratičnosti Slovenije v času epidemije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: demokracija, epidemije, zaupanje v medije, demokratični indeks, COVID- 19, pandemija, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 668; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,97 MB) |
30. |
