51. |
52. |
53. |
54. |
55. |
56. |
57. |
58. Oskrba starostnikov v domu za starejše in v domači oskrbiSead Avdić, 2022 Opis: Dandanes je zelo veliko starejše populacije. Velika večina se ne more odločiti, ali bi odšla v dom za starejše ali bi ostala v domači oskrbi. Pri tem se pojavlja problem, ki bo tudi v prihodnje vse pogostejši, tj., da so nekateri domovi žal prepolni, hkrati je pa to tudi prevelik strošek glede na povprečno nizke pokojnine za naše okolje. Dom za ostarele pomeni za starostnika nekaj čisto novega, predstavlja mu nove izzive in prilagajanje na novo življenjsko okolje. Obstajajo pa tudi druge možnosti, v katerih starostnik lahko biva in uživa svoja pozna leta. To so npr. varovanje na daljavo, pomoč na domu, nega na domu, dnevno varstvo, oskrbovana stanovanja, začasni sprejemi v domu, ter domsko varstvo, ki so podrobneje predstavljeni v nadaljevanju. Sam menim, da ima vsak starostnik pravico ostati v domači oskrbi, vse dokler lahko poskrbi sam zase oz. zanj lahko skrbijo svojci, družina, prijatelji in podobno. Obstajajo pa tudi društva, ki se ukvarjajo s starostniki na področju kulture, umetnosti, športa, varstva okolja ipd. V svoji diplomski nalogi bom raziskoval, ali si starostniki želijo ostati v domači oskrbi ali želijo oditi v dom za starejše. Informacije sem pridobil preko anket, ki sem jih izvajal v domu starejših občanov v Medvodah, in s starostniki, ki živijo v domači oskrbi v Kamniku. Ugotovil sem, da si vsak starostnik želi ostati v domači oskrbi čim dlje časa, saj se tam počuti bolj varnega, v okolju mu je že vse znano, ko pa odide v dom za ostarele, pa se mora prilagajati vsemu na novo. Zaradi trenutne situacije z virusom covid-19 je bilo anketiranje malo težje izvedljivo, saj smo imeli v državi posebne ukrepe.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: staranje, starostniki, domovi za ostarele, varstvo starostnikov, nega starostnikov, covid-19, domača oskrba, diplomske naloge
Objavljeno: 22.12.2022; Ogledov: 509; Prenosov: 81
 Celotno besedilo (2,01 MB) |
59. Analiza občutka varnosti v času pandemije COVID-19 in iz nje izhajajočih ukrepovKatja Krivograd, 2022 Opis: Novi koronavirus, ki se je pojavil decembra 2019 na Kitajskem, se je hitro razširil po vsem svetu in se nekontrolirano prenašal med ljudmi. Njegovo širjenje se je na ravni države obvladovalo z različnimi ukrepi, med katerimi so bili nošenje maske in razkuževanje rok, napotitev v karanteno in odredba samoizolacije pri okuženih s SARS-CoV-2. Vlada Republike Slovenije je uvedla tudi ukrep ohranjanja razdalje vsaj 1,5 metra med posamezniki in razglasila epidemijo, ko je število okuženih sunkovito naraslo. Omejitev druženja in prepoved gibanja sta preprečevala neposredne fizične stike, kar je vplivalo na občutenje osamljenosti in socialne izoliranosti. Ljudje smo socialna bitja in potrebujemo stik z drugimi.
Proces nevrocepcije nam omogoča, da nenehno zaznavamo, ali je svet okrog nas varen in se v skladu s tem tudi odzovemo. Organizem se na zaznavanje nevarnosti ali življenjske ogroženosti odzove z aktivacijo osi HHA, simpatiko-adrenalnega sistema ali imobilizacijo telesa. Ti odzivi onemogočajo delovanje ventralnega vagusa in sistema socialnega angažiranja, ki sta pomembna za ohranjanje homeostaze v organizmu ter omogočata, da ostajamo v oknu tolerance in zadovoljujemo potrebo po varnosti. Ko se počutimo varno, se lahko povežemo z drugimi, zato je doživljanje osamljenosti in socialne izoliranosti zmanjšano.
Raziskava je bila izvedena s kvantitativno metodologijo. Uporabljen je bil anketni vprašalnik. Zbiranje podatkov je potekalo, s priložnostnim vzorčenjem na terenu in prek spletnega portala, od 1. marca do 1. junija 2021. Rezultati so bili analizirani z deskriptivno statistiko. V okviru diplomskega dela je bilo postavljenih pet raziskovalnih vprašanj za namen analize občutka varnosti v času pandemije COVID-19.
Ugotovili smo, da ukrepi socialne distance pri anketirancih večajo občutek ne-varnosti. Kljub ukrepom omejevanja druženja pa so anketiranci stike ohranjali ter izkazovali dobro povezanost in zaznavanje opore v socialnih stikih. S tem smo prišli do ugotovitve, da so bile čustvena in socialna osamljenost ter socialna izoliranost pri anketirancih zmanjšane, kar je večalo občutek varnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: covid-19, pandemija, osamljenost, socialna izoliranost, občutek varnosti, diplomske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 656; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,08 MB) |
60. Vpliv pandemije covida-19 na zaposlene in organizacijo dela v izbranem podjetjuLiljana Strmljan, 2022 Opis: V diplomski nalogi smo raziskali, kako je pandemija covida-19 vplivala na izbrano podjetje. Teoretični del opisuje, kje se je pandemija pričela in kdaj je virus dosegel tudi Slovenijo. Zanimalo nas je, kako je covid-19 vplival na socialne odnose in na usklajevanje dela in družine. Zaradi zajezitve virusa je bilo mnogo podjetij primoranih spremeniti način delovanja, zato smo raziskali, koliko so organizacije delo od doma opravljale pred pandemijo covida-19 in koliko med pandemijo. Teoretični del smo zaključili s predstavitvijo izbranega podjetja.
Za potrebe empiričnega dela smo s pomočjo spletnega orodja 1KA izdelali spletni anketni vprašalnik, ki so ga izpolnili zaposleni izbranega podjetja. Anketni vprašalnik je v celoti izpolnilo 20 zaposlenih, delno pa 22. S pridobljenimi podatki smo lahko odgovorili na tri raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili.
Iz pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da je podjetje sprejelo več ukrepov, ki pa niso bistveno vplivali na delo zaposlenih, saj je bilo opravljeno enako dobro kot pred sprejetjem le-teh. Večina zaposlenih tudi ni imela večjih težav z usklajevanjem družine kot pred pandemijo covida-19. Prav tako smo iz odgovorov razbrali, da je podjetje med pandemijo covida-19 podpiralo svoje zaposlene tako z oskrbo potrebnih tehnologij kot pri usklajevanju dela in družine. Vse podatke smo grafično prikazali in jih ustrezno interpretirali.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: covid-19, usklajevanje, spremembe dela, družina, podjetje, diplomske naloge
Objavljeno: 09.01.2023; Ogledov: 459; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,83 MB) |
