Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


11 - 13 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
Kršitev ustavne pravice do dedovanja
Mojca Kovačič, 2021

Opis: Pravica do dedovanja je ena izmed temeljnih človekovih pravic. Ustava RS jo določa v 33. členu, ki pravi, da je v Republiki Sloveniji zagotovljena pravica do zasebne lastnine in dedovanja. Pravica ima negativen status, kar pomeni, da država brez ustavno dopustnega cilja vanjo ne sme posegati, vsak zakonodajalčev poseg pa mora biti v sladu z načelom sorazmernosti. Država uresničuje pravico do dedovanja predvsem preko Zakona o dedovanju, ki je bil sprejet leta 1976, in od takrat naprej je doživel le malo sprememb. Posamezniku pa pravica v Republiki Sloveniji pripada v trenutku smrti zapustnika. V celotnem postopku dedovanja je vpletenih nekaj institucij. Glavne so upravne enote in sodišča, ki s svojim delom omogočijo, da do dediščine pridejo vsi upravičenci, da prejmejo dediščino v obsegu, ki jim pripada, in v razumnem roku. V magistrskem delu sem preučila študij primera, kjer je bila osebi kršena pravica do dedovanja. Skozi normativno-dogmatično metodo sem prišla do ugotovitve, da sam Zakon o dedovanju ni bil zakonito uporabljen, saj sodišče ni poiskalo vseh dedičev, kot mu nalaga 162. člen Zakona o dedovanju. Uporabnost raziskave je v tem, da sodišča spremenijo svoj način iskanja svojcev zapustnika in vzpostavijo sistem, kjer ne bo več prihajalo do nepravilnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: razvrednotena območja, dedovanje, pravica do dedovanja, Zakon o dedovanju, Ustava, človekove pravice
Objavljeno: 09.09.2022; Ogledov: 666; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (886,25 KB)

12.
Postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, njena oporočna sposobnost in volilna pravica
Petra Mikić, 2022

Opis: Leta 2019 je v veljavo stopil Družinski zakonik (DZ), ki je na področje družinskopravne zakonodaje prinesel številne novosti in spremembe, med drugim tudi glede skrbništva za odrasle osebe, saj je ukinil predhodno aktualni institut odvzema poslovne sposobnosti ter postopek glede tega in ga nadomestil s postopkom postavitve osebe pod skrbništvo za odrasle, kar je bistvena sprememba na tem področju, saj tako skrbništvo za odrasle osebe od dne veljave DZ ni več posledica odvzema poslovne sposobnosti fizičnemu subjektu. Izpostaviti gre, da skrbništvo za odrasle osebe predstavlja izjemno občutljivo področje, ki se nanaša na družbeno skupino, katere dobrobit v smislu zavarovanja njihovih človekovih pravic in temeljenjih svoboščin, zahteva prizadevanje k ureditvi, ki zagotavlja najvišjo možno zagotovitev pravne varnosti ter zavarovanja pravic in koristi oseb, ki so postavljene pod skrbništvo za odrasle osebe kot družbene skupine. Sama uveljavitev DZ je prinesla spremembe, ki zagotavljajo večjo pravno varnost za osebe, ki so postavljene pod skrbništvo za odrasle osebe v Republiki Sloveniji in za tiste, o katerih teče postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, pa vendar je namen tega magistrskega dela izpostaviti množične pomanjkljivosti trenutne ureditve tega področja znotraj pravnega reda RS. Razlogi za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo so različni, zato si je potrebno prizadevati k individualni obravnavi vsakega primera posebej glede na njegove okoliščine in psihofizično stanje (potencialnega) varovanca. Trenutna pravna ureditev predstavlja številne izzive glede trajanja skrbništva nad odraslo osebo, presojanjem njenih zmožnosti veljavnega sklepanja pravnih poslov skozi čas trajanja skrbništva, pomanjkljivosti v zakonodaji pa prestavljajo tudi nastanek problematike v tem magistrskem delu glede presojanja oporočne sposobnosti in sposobnosti uresničevanja volilne pravice oseb, ki so postavljene pod skrbništvo za odrasle osebe
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: skrbništvo za odrasle osebe, oporočna sposobnost, volilna pravica, dedno pravo, družinsko pravo, ustavno pravo, dedovanje, človekove pravice, medicinsko izvedenstvo
Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 599; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (909,74 KB)

13.
Oporoka in oporočna sposobnost v Republiki Sloveniji – sodobni izzivi in dileme
Fadil Trožić, 2022

Opis: Oporoka (lat. testamentum) velja kot strogo oblikovan, preklicen enostranski pravni posel, na podlagi katerega oporočitelj razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. Sama oporoka je lahko napisana v obliki oporoke, kar pripada oporočnemu dedovanju. V primeru neobstoja oporoke ali njene neveljavnosti velja dedovanje po zakonu. Poznamo več vrst oporok, in sicer lastnoročno oporoko, pisno oporoko pred pričami, sodno oporoko, mednarodno oporoko, notarsko oporoko in ustno oporoko. Po pripravi oporoke je oporočitelj dolžan poskrbeti tudi za njeno hrambo. Če oporoke ni ali se po smrti zapustnika ne najde, sledi dedovanje po zakonu. Zakoniti dediči dedujejo po dednih redih, dediči bližnjega dednega reda izključujejo dediče bolj oddaljenega dednega reda. Oporočna sposobnost je posebna pravna sposobnost izraziti svojo poslednjo voljo in s tem napraviti oporoko, jo spremeniti ali preklicati. Oporočno sposoben je vsakdo, ki je dopolnil 15 let in je v trenutku sestave oporoke sposoben za razsojanje. V primeru, ko nekdo izpodbija razsodnost zapustnika v času izjave poslednje volje, mora to tudi dokazati. Če zapustnik v času, ko je napravil oporoko, ni bil oporočno sposoben, je oporoka neveljavna. Do izpodbijanja je v določenem roku upravičen vsak sodedič. Ob izključitvi iz oporoke postanejo zakoniti dediči nujni dediči, ki jim pripada ½ deleža, ki bi jim pripadal, če bi dedovali po zakonu, npr. če bi dedič dedoval 1/3, deduje kot nujni dedič 1/6 (tj. ½ od 1/3).
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: oporoka, dedovanje po zakonu, oporočno dedovanje, nujni dedič, oporočna sposobnost, sodedič, hramba oporoke, oblike oporoke
Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 508; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (666,21 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh