Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V okviru diplomske naloge smo z raziskavo poskušali razumeti, kakšni so dejavniki tveganja za samomorilno vedenje. Teh je veliko, večinoma pa prevladujejo duševne stiske, depresija, alkoholizem in finančna stiska. Nadalje smo ugotavljali, kaj je v ozadju samomorilnosti. Večina ljudi pred samomorom na nek način okolico opozori na svoje dejanje, vendar le redko direktno. Samomor je proces, ki lahko traja dalj časa, preden oseba dejansko izvede poskus samomora. K temu pripomorejo vsi dejavniki, ki se kopičijo in ko je stiska prevelika, oseba lahko poskuša storiti samomor. Med tem dejanjem se pojavlja upanje, da bo trpljenja konec, da osebo čaka boljši in lepši svet. To razmišljanje se po neuspelem poskusu in s pomočjo zdravljenja lahko spremeni, oseba spet zaživi in življenje dobi nov smisel. Zdravljenje s pomočjo podpornih skupin in individualnega svetovanja v kombinaciji z antidepresivi se je izkazalo za zelo učinkovito metodo. Preverjali smo tudi, kaj ob samomorilnem posamezniku doživljajo svojci. Ugotovili smo, da jih izguba bremeni, povezana pa je z več čustvi: krivdo, jezo, nemirom. Pomembno je, da v stiski niso sami, da poiščejo strokovno pomoč, ki pa v Sloveniji žal ni organizirana v sklopu zdravljenja osebe, ki je poskušala storiti samomor. Svojci se morajo torej znajti sami, tako, da se pozanimajo o razpoložljivosti in ustrezni obliki pomoči. Nazadnje pa smo predstavili strategije, kot so promocija duševnega zdravja, usposabljanje strokovnjakov, omejevanje dostopa do samomorilnih metod, ki so na področju preprečevanja samomorov zelo pomembne. Ravno strokovnjaki, kot so psihiatri, psihologi, psihoterapevti,.. so tisti, ki osebi v prvi vrsti nudijo pomoč, zato morajo biti pozorni na osebnostno strukturo posameznika, vedeti pa morajo tudi, koliko je pacient zmožen stopiti v verbalno in neverbalno komunikacijo z njim. Pomembno je, da so pri obravnavi fleksibilni ter da uporabijo pristope, ki so primerna za vsakega individualnega pacienta. V prvi vrsti pa je najbolj pomembno, da se osebo, ki je poskušala storiti samomor obravnava glede na to, kaj ta oseba potrebuje in ne, kaj je z njo narobe.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: samomori, dejavniki, svojci, strokovnjaki, psihiatri, diplomske naloge
Objavljeno: 12.01.2022; Ogledov: 933; Prenosov: 71
Celotno besedilo (510,06 KB)

Opis: V magistrskem delu z naslovom Vpliv demografskih sprememb na čakalne vrste v zdravstvu smo obravnavali demografijo prebivalstva v Sloveniji. Osredotočili smo se na rojstva, smrtnost in pričakovano trajanje življenja. V nadaljevanju smo se opredelili na starostno sestavo prebivalstva in ugotovili delež prebivalstva po starostnih skupinah. Poseben poudarek smo namenili demografskim dejavnikom staranja prebivalstva, ki se po naših ugotovitvah močno povečuje in je lahko eden od ključnih dejavnikov za nastajanje čakalnih vrst v zdravstvu. Predstavili smo čakalne vrste v zdravstvu, ki so večletna aktualna tema, in ugotavljali možne vzroke za njihov nastanek. Osredotočili smo se na čakalne sezname in njihovo upravljanje z upoštevanjem zakonske regulative. Obravnavali smo ukrepe in vladne projekte za zmanjševanje čakalnih vrst, ki so se izkazali za delno učinkovite. Pred pripravo analiz smo se osredotočili še na trende in vzroke, ki po ugotovitvah prav tako vplivajo na zdravstveno varstvo. S pridobljenimi podatki smo pripravili analize čakalnih vrst in čakalnih dob za zdravstvene storitve na kardiologiji UZ srca ter MR glave in skeleta v Splošni bolnišnici Jesenice, pripravili smo analizo starostne sestave čakajočih v čakalnih vrstah in na podlagi prej opravljenih analiz ugotavljali rezultate in iskali odgovor na zastavljeno hipotezo, ki je nismo zavrgli. Pripravljene analize bi bile odlično izhodišče kot primer dobre prakse za vse bolnišnice kot tudi za ustrezne institucije, saj bi na podlagi dobljenih podatkov lažje pripravili določene ukrepe za posamezne storitve. Pri pisanju dela smo uporabili zgodovinsko, opisno, kvantitativno in primerjalno metodo ter metodo opazovanja z lastno udeležbo, na koncu pa še metodo sinteze.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: demografija, demografski dejavniki staranja prebivalstva, čakalne vrste, zdravstvene storitve, trendi v zdravstvu
Objavljeno: 28.01.2022; Ogledov: 943; Prenosov: 85
Celotno besedilo (1,89 MB)

Opis: Bolečina v križu (BvK) je velik problem sodobne družbe, saj prizadene skoraj vsakega človeka vsaj enkrat v življenju. Nespecifična BvK nima točno določenega vzroka za nastanek in se pogosto razvije v kronično. Ker vzrok ni znan, lahko na podlagi nekaterih psihosocialnih dejavnikov tveganja ugotovimo, kateri posamezniki so bolj nagnjeni k razvoju kronične oblike. Pacienti, ki imajo slabše psihično zdravje, trpijo za depresijo, psihičnim stresom, somatizacijo in strahom, so bolj dovzetni za razvoj nespecifične BvK. Pomemben vpliv imata tudi posameznikovo delovno in socialno okolje. Bolj kot je posameznik nezadovoljen s socialnim segmentom svojega življenja, večja je verjetnost, da bo razvil kronično BvK. Z zavedanjem o vplivu psihosocialnih dejavnikov na BvK moramo fizioterapevtsko obravnavo temu primerno oblikovati. Ker je obravnava kroničnih pacientov kompleksna in zahtevna, so se razvili različni multidisciplinarni pristopi. Novejši pristopi, ki temeljijo na biopsihosocialnem modelu (BPSM) in obravnavajo pacienta holistično, dosegajo boljše rezultate od konvencionalnih obravnav. Pri vsakem pacientu z nespecifično BvK moramo biti pozorni na psihosocialne dejavnike tveganja. Le tako bo lahko naša fizioterapevtska obravnava dolgoročno uspešna.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Nespecifična bolečina v križu, psihosocialni dejavniki, biopsihosocialni model.
Objavljeno: 03.02.2022; Ogledov: 1055; Prenosov: 113
Celotno besedilo (531,21 KB)