Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Skupno in posebno premoženje zakoncev ob razvezi zakonske zveze
Šejla Letić, 2020

Opis: Namen diplomskega dela je predstavitev premoženjskih razmerij med zakonci, s katerimi se soočajo ob razvezi zakonske zveze. S sklenitvijo zakonske zveze se posamezniku spremeni premoženjskopravni in osebnopravni status. Posledično zakonca vzpostavita medsebojno življenjsko skupnost, ki predstavlja podlago za nastanek določenih premoženjskih povezav. Ena od teh je premoženjska kategorija skupnega premoženja. Gre za skupek premoženjskih pravic, ki so pridobljene z delom ali odplačno v času veljavne zakonske zveze. Družinski zakonik ne določa, katere premoženjske pravice spadajo v skupno ali posebno premoženje zakoncev, temveč podaja le zakonski okvir, ki ga sodna praksa dopolnjuje primeroma. Osrednja problematika, s katero se zakonca soočata v primeru razveze zakonske zveze, je, kako bosta razdelila skupno premoženje, ki sta ga ustvarila v času trajanja zakonske zveze. Težave se pojavljajo, če zakonca nista sporazumna in se vsaj eden od njiju ne strinja z zakonsko pravno domnevo o enakosti deležev na skupnem premoženju. Pri tem nepravdno sodišče upošteva dejstvo, da skupno premoženje ni le računska operacija, zato lahko zakonca napoti na pravdo, kjer imata možnost dokazovanja drugačnega prispevka k skupnemu premoženju. V nasprotnem primeru pa velja, da posebno premoženje vsakega od zakoncev uživa enak status kot premoženje katerekoli osebe, ki ni poročena. Šteje se, da je bilo pridobljeno pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno, zato lahko zakonec z njim samostojno upravlja in razpolaga kot s samostojno lastninsko pravico.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Družinski zakonik, skupno premoženje, posebno premoženje, razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 1732; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (487,17 KB)

2.
Razmerja med razvezanima zakoncema s poudarkom na stanovanjskem varstvu
Špela Likovič, 2020

Opis: Diplomska naloga obravnava razmerja med razvezanima zakoncema, in sicer preživnino, delitev skupnega premoženja, vračanje daril ter stanovanjsko varstvo, na čemer je poudarek. S pomočjo deskriptivne metode so razloženi osnovni pojmi, s pomočjo zgodovinskega pregleda so analizirani zakoni, predstavljena pa je tudi ureditev nekaterih tujih zakonodaj. Namen diplomske naloge je predstavitev dvanajstega poglavja Družinskega zakonika in globlja analiza stanovanjskega varstva. Preučili bomo več primerov, in sicer primer zakoncev, katerih stanovanje je v skupnem premoženju, primer zakoncev, kjer ima izključno lastninsko pravico ali v soposesti s trejo osebo na stanovanju zgolj en izmed zakoncev, ter primer, v katerem zakonec izvaja nasilje nad drugim zakoncem. Cilj diplomske naloge je potrditev oziroma ovržba hipotez, hkrati pa se želi z diplomsko nalogo predstaviti zakonsko ureditev stanovanjskega varstva skozi zgodovino, kako se ga je urejalo ter predloge in opozorila tako državnih kot evropskih organov. Institut stanovanjskega varstva do sprejetja Družinskega zakonika ni bil urejen, sodišča so morala sama zapolniti pravno praznino, ki jo je pustil zakonodajalec, zato se je tako na evropski kot na državni ravni pojavila splošna potreba, da se omenjeno področje celovito in sistematično uredi. Problematika stanovanjskega varstva se je začela pojavljati v zadnjih letih prejšnjega tisočletja in dobila precejšnje zanimanje za njeno ureditev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Družinski zakonik, stanovanjsko varstvo, preživnina, razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 1557; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (345,49 KB)

3.
Vpliv bolezni sozakonca na razvezo zakonske zveze
Petra Mikić, 2020

Opis: V času skupnega življenja sta zakonca in njun zakon lahko izpostavljena številnim življenjskim preizkušnjam in nekatere lahko privedejo tudi do prenehanja zakonske zveze. Kot je znano, je razveza zakonske zveze že po samem zakonu eden od načinov prenehanja zakonske zveze. Med relevantnimi življenjskimi preizkušnjami pa je tudi prisotnost bolezenskega stanja pri sozakoncu. V skladu z novodobnim načinom življenja, hitrim tempom in izpostavljenostjo stresu se povečuje verjetnost nenadnih pojavov bolezenskih stanj pri ljudeh, zato lahko bolezensko stanje kot življenjska preizkušnja nastopi v vsaki zakonski zvezi. Bolezensko stanje enega od zakoncev je lahko povod za razvezo zakonske zveze (po volji zakonca, katerega sozakonec je obolel, ali po volji obolelega zakonca) ali kot okoliščina ob razvezi zakonske zveze. Različna bolezenska stanja imajo različno naravo in simptome, zaradi česar je različen tudi vpliv teh na psihofizične lastnosti obolelega posameznika. Iz tega izhaja raznolikost v obravnavi posameznih primerov vpliva bolezni sozakonca na razvezo zakonske zveze, katere odraz je tudi več različnih možnosti glede vrst postopkov razveze zakonske zveze, ki v posameznem primeru pridejo v poštev, možnosti vpliva na sposobnost razsojanja obolelega posameznika in vpliva na njegovo procesno sposobnost ter več različnih možnosti glede vpliva bolezenskega stanja sozakonca na pravne posledice razveze zakonske zveze.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: bolezen sozakonca, skupno premoženje, družinsko pravo, razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 1613; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (766,89 KB)

4.
Ugotavljanje deleža zakoncev na skupnem premoženju ob razvezi zakonske zveze
Fadil Trožić, 2020

Opis: Številne življenjske omejitve, odločitve in na splošno človekova usoda so pripeljale mnoge zakonce oziroma partnerje v zunajzakonski oziroma partnerski zvezi do razpada skupne življenjske skupnosti, v kateri so živeli. Družinski zakonik je zakon, ki ureja odnose med zakonci oziroma partnerji in med njihovimi otroki ter posledično tudi razpad zakonske zveze oziroma življenjske skupnosti zunajzakonskih partnerjev oziroma partnerske zveze ter vzgojo in odnos do njihovih otrok. Pogosto se največje življenjske omejitve med dvema partnerjema zgodijo ravno na področju premoženja. Premoženje je urejeno tako z obligacijskim kot s stvarnopravnim zakonikom, zato je na tem področju veliko različnih primerov, ki so si med seboj raznoliki. V sklopu razdelitve premoženja pride največkrat do težav najprej pri prepoznavi in ločevanju skupnega premoženja od posebnega premoženja partnerja, potem pa tudi pri delitvi skupnega premoženja, ki sta ga partnerja ustvarila z delom v času svoje zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti ali partnerske zveze. Na podlagi delitve skupnega premoženja partnerjev pa pride ob razvezi oziroma razpadu življenjske skupnosti pogosto tudi do drugih dolžnosti partnerjev, kot so preživljanje razvezanega zakonca, vračanje daril itd. Za razdelitev premoženja se lahko partnerja oziroma zakonca dogovorita sama, torej sporazumno, ali pa jima pri tem pomaga sodišče, pri čemer pa mora eden od zakoncev oziroma partnerjev vložiti na sodišče tožbo, s čimer sproži postopek za razdelitev skupnega premoženja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Družinski zakonik, skupno premoženje, razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja
Objavljeno: 15.02.2021; Ogledov: 1572; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (526,58 KB)

5.
Ugotavljanje skupnega in posebnega premoženja zakoncev ob razvezi
Sara Mlakar, 2020

Opis: V diplomskem delu je predstavljena slovenska ureditev premoženjskih razmerij, ki ponuja dva sistema premoženjskih režimov. Prvi je pogodbeni sistem, ki ga je DZ vzpostavil v svojem 85. členu - pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Slednji predstavlja novost in omogoča avtonomijo zakoncev. Drugi sistem pa predstavlja obligatorni način in ima svojo obvezo le takrat, kadar zakonca tega ne uredita drugače. Obligatorni režim predpostavlja tri ločene premoženjske mase. Z vidika ugotavljanja skupnega in posebnega premoženja zakoncev ob razvezi so relevantni vsi našteti. Najpomembnejše premoženje, ki ga tvorita zakonca, je skupno premoženje. Zakonca s tem pridobita poseben status napram okolici. Takšna ureditev je nastala zaradi posebne narave sklenitve zakonske zveze. Zakonca pravno gledano s sklenitvijo zakonske zveze skleneta pravni posel, ki ni ekonomske narave temveč združevanje dveh posameznikov zaradi osebne čustvene povezanosti med njima v skupno življenje. Ravno zaradi narave zakonske zveze, ki ni enoznačna, vsebino dopolnjuje sodna praksa. Težave se pokažejo v sami delitvi skupnega premoženja, kadar zakonca ne soglašata z domnevo enakosti deležev, saj je dokazovanje višine lastnega deleža na strani zakoncev. Pogosto je rezultat odvisen od lastnosti in sposobnosti ter finančnega statusa posameznika. Ker pa skupno premoženje ni edina premoženjska masa, se opredelimo še do premoženjske mase moža in žene, ki predstavlja njuno posebno premoženje. S premoženjem je potrebno delati z vso skrbnostjo, tudi v primeru vlaganja lastnega premoženja v drugo premoženje zakonca. Sporazumi in dogovori so v primeru spora najboljša rešitev za reševanje premoženjskih razmerij med zakoncema.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Družinski zakonik, skupno premoženje, posebno premoženje, razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja
Objavljeno: 10.02.2022; Ogledov: 791; Prenosov: 0

6.
Razveza zakonske zveze in reorganizacija družine
Neža Špenko, 2022

Opis: Magistrsko delo obravnava razvezo zakonske zveze v Republiki Sloveniji ter z njo povezane bistvene institute in dogovore, ki jih morata zakonca za uspešno razvezo doseči. V zadnjem delu se osredotoča na priznanje razveze zakonske zveze v državah članicah Evropske unije in nekaterih drugih državah. Poglavja magistrskega dela so v veliki meri obravnavana skozi oči sodne prakse, s čimer je omogočen vpogled v postopek razveze zakonske zveze tudi v konkretnem smislu. Za uspešno raziskovanje obravnavanega področja so v magistrskem delu uporabljene različne metode. Metoda deskripcije omogoča opis posameznih institutov, ki jih ob razvezi zakonske zveze predvideva državni zbor, metoda kompilacije pa te institute obrazloži. Analitična in komparativna metoda omogočata ugotavljanje razlike med vplivom finančnega položaja zakoncev na sam potek razveze zakonske zveze in vplivom drugih različnosti, ki lahko vplivajo nanj. Z metodo študije primera je izvedena analiza načinov priznanja razvez zakonskih zvez v državah članicah Evropske unije in ugotovitev predpostavk za doseg priznanja razvez zakonskih zvez v državah članicah Evropske unije in nekaterih drugih. Metoda sinteze v zaključku prikaže ključne ugotovitve. Namen magistrskega dela je opredelitev oblik razveze zakonske zveze, skladno z Družinskim zakonikom, in ugotovitev možnosti, ki jih ponuja pravo Evropske unije na način, da je dosežen jasen pregled vsebine razveze zakonske zveze. Glavni cilj je analiza vseh pomembnih institutov, s katerimi se zakonci srečujejo ob razvezi zakonske zveze. V zaključku magistrskega dela so podane ugotovitve raziskovanja, iz katerih izhaja možnost zakoncev, da zakonsko zvezo ob upoštevanju pogojev razvežeta na različne načine, predvidene z Družinskim zakonikom. Ugotovljeno je, da na potek razveze lahko vpliva finančni položaj posameznega zakonca in da je priznanje razveze zakonske zveze v državah članicah Evropske unije dobro urejeno, v obravnavanih državah, ki niso članice Evropske unije, pa nekoliko slabše. V okviru slednjih ugotovitev so podani tudi predlogi za izboljšanje poznavanja konkretne uporabe prava držav, ki niso članice EU, s področja razvez zakonskih zveze, z namenom enostavnejšega postopanja zakoncev v teh primerih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja, notarski zapis, priznanje razveze zakonske zveze v tujini, pravica do preživnine, stanovanjsko varstvo, center za socialno delo
Objavljeno: 04.01.2023; Ogledov: 536; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (801,84 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh