11. Prva pisna komunikacija s potencialnim delodajalcemMateja Novak Škorc, 2017 Opis: Z zavedanjem, da so vsa delovna mesta minljiva in da se v povprečju vsak iskalec zaposlitve
osemkrat znajde na trgu dela, smo v nalogi Prva pisna komunikacija s potencialnim
delodajalcem raziskovali načine pisanj, ki se jih poslužujejo posamezniki na trgu delovne sile.
V nalogi smo se podali skozi preteklost, v čas, ko so se pojavila prva pisanja prijav na delovna
mesta, vse do sodobnih, tehnološko obarvanih oblik in metod. Opisali smo razlike med
tradicionalnimi oz. pasivnimi načini iskanja zaposlitev ter prikazali načine kako se lotiti
aktivnega iskanja zaposlitve. Podrobneje smo predstavili razloge, zaradi katerih posamezniki
postanejo iskalci zaposlitve.
Razčlenili smo prvine dobrega spremnega pisma in življenjepisa, našteli nekaj najpogostejših
poimenovanj in različic, ki se trenutno pojavljajo ter jih podrobneje opisali. Nanizali smo tudi
nekaj primerov inovativnih pisanj.
Oprli smo se na nasvet, ki smo ga zasledili v enem izmed zaposlitvenih priročnikov, in sicer da
je zmeraj dosti delovnih mest. V kolikor ne moremo dobiti zaposlitve, moramo spremeniti
metodo iskanja oz. način, ki smo ga uporabljali do sedaj. Glede na to smo v praktičnem delu
naloge raziskovali metode, ki jih uporabljajo iskalci zaposlitve. Postavili smo 7 smiselnih
hipotez ter predstavili še nekaj dodatnih zanimivih ugotovitev.
Pridobljene ugotovitve smo ustrezno interpretirali in jih grafično prikazali. Ob koncu pa smo
navedli praktično uporabo pridobljenih rezultatov ter priporočila pri nadaljnjem razvoju dobrih
praks. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: iskalec zaposlitve, zaposlitev, delodajalec, trg delovne sile, spremno pismo, življenjepis Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 905; Prenosov: 92 Celotno besedilo (2,26 MB) |
12. Izvajanje mobinga nad študenti pri študentskem deluDaša Plesničar, 2012 Opis: V diplomski nalogi smo preučevali, ali je v Sloveniji izvajanje mobinga nad študenti prisotno
med opravljanjem študentskega dela. Na podlagi kvalitativne analize smo si zastavili štiri
raziskovalna vprašanja, na katera smo skozi analizo strukturiranih intervjujev z desetimi
študenti prišli do želenih odgovorov. Analiza intervjujev je pokazala, da v veliki večini
študent ni tisti, ki bi povzročal težave in s tem dal povod za izvajanje mobinga nad njim,
temveč so delodajalec ali sodelavci tisti, ki pričnejo z izvajanjem mobinga. Nekatere
organizacije se v Sloveniji že spoprijemajo s problemom (klasičnega) mobinga nad
zaposlenimi, ki so zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi, in poskušajo, da v njihovih
podjetjih do njega ne bi prihajalo, zato z njim seznanjajo ključne ljudi, svoje zaposlene,
nekatere organizacije pa še ne vidijo velikega problema v tem, zato tudi ne iščejo rešitev, da
do tega ne bi prihajalo. Med drugim tudi malo podjetij obravnava študente, ki pri njih
opravljajo študentsko delo preko študentskega servisa, enakovredno kot ostale zaposlene, toda
kljub temu so velikokrat manjvredni, zato navadno prihaja do izvajanja mobinga nad njimi. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: mobing, študent, delodajalec, konflikt Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 934; Prenosov: 134 Celotno besedilo (403,19 KB) |
13. |
14. Nezgode pri delu in odškodninska odgovornostJana Vrtovec, 2023 Opis: Osamosvojitev Republike Slovenije in sprejem Ustave leta 1991 sta narekovala potrebo po ureditvi celotnega pravnega reda v novonastali državi. Prišlo je do spremembe družbene in ekonomske ureditve, kar se je še posebej odrazilo na področju zakonskega urejanja v magistrskem delu obravnavanega področja odškodninske odgovornosti delodajalcev, delovnih razmerij ter področja varnosti in zdravja. Pomemben cilj tranzicije je bil vzpostavitev pravne države in sprejem sodobne zakonodaje. V prvem delu magistrskega dela je bil z metodo zbiranja gradiva, deskriptivno in kompilacijsko metodo proučen potek sprejemanja zakonodaje in ugotovljeno, da je Republika Slovenija ratificirala in v notranjo zakonodajo vključila nadnacionalne in mednarodne vire, ki urejajo področje varnosti in zdravja pri delu kot tudi vire s področja delovnih razmerij. Z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu so bile vse do tedaj sprejete direktive s področja varstva in zdravja pri delu prenesene v naš pravni red. Na njegovi osnovi je bila leta 2003 sprejeta Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu. Pomanjkljivost Resolucije je bila, da ni določila nosilcev, rokov, potrebnih finančnih virov in kazalcev za spremljanje njenega izvajanja. Leta 2011 je bil sprejet posodobljen Zakon o varnosti in zdravju pri delu, leta 2018 pa nova Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018–2027. Izvedbeni dokumenti tega nacionalnega programa so triletni akcijski načrti, v katerih so določeni ukrepi, izvajalci ukrepov, finančni viri, potrebni za izvedbo ukrepov, roki in način spremljanja izvedbe ukrepov. V magistrskem delu je bilo s statistično analizo podatkov o številu nezgod pri delu za obdobje 2016 do 2020 ugotovljeno, da je število nezgod navkljub sodobni zakonodaji še vedno previsoko. Letno se zgodi povprečno 9.550 nezgod, od tega 15 do 17 s smrtnim izidom. V magistrskem delu so opisane še vrste in podlage za odškodninsko odgovornost s posebnim poudarkom na odškodninski odgovornosti delodajalcev. V raziskovalnem delu magistrskega dela so bile raziskane in analizirane nezgode pri delu v javnem sektorju, javni upravi in Policiji. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: nezgoda pri delu, odškodninska odgovornost, javni sektor, delodajalec, delavec Objavljeno: 01.06.2023; Ogledov: 411; Prenosov: 64 Celotno besedilo (941,81 KB) |
15. (Ne)zagotavljanje primernega delovnega mesta invalidu s strani delodajalcaMetka Brožič, 2023 Opis: V magistrskem delu obravnavamo temo o (ne)zagotavljanju primernega delovnega mesta invalidu s strani delodajalca. Skladno z Zakonom o delovnih razmerjih je temeljna obveznost delodajalca tudi zagotavljanje dela, zagotavljanje plačila za delo, zagotovitev varnih in zdravih delovnih razmer ter spoštovanje delavčeve zasebnosti, osebnosti, dostojanstva in osebnih podatkov. Razmerje z delodajalcem praviloma predstavlja dalj časa trajajoče pogodbeno razmerje. V času njegovega trajanja lahko pride do sprememb na strani delavca ali na strani delodajalca, zaradi katerih so potrebne spremembe v pogodbi o zaposlitvi. Skleniti je treba novo pogodbo o zaposlitvi. Ena izmed sprememb na strani delavca je lahko tudi ta, da delavec iz takšnega ali drugačnega razloga pridobi status invalida z določenimi omejitvami. Delodajalec mora zagotavljati primerno delovno mesto, tudi v primeru, če delavec pridobi odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), s katero posameznik pridobi status invalida in s tem določene omejitve pri delu. Delodajalec pa ne more vedno zagotavljati primernega delovnega mesta invalidom, zato se v praksi velikokrat zgodi, da ko invalidska komisija izda odločbo o invalidnosti, ki vsebuje omejitve invalida, delodajalec ugotovi, da nima več ustreznega delovnega mesta za tega zaposlenega. V magistrskem delu obravnavamo in prikažemo postopek v primeru, ko delodajalec ne zagotavlja primernega delovnega mesta invalidu. Predmet proučevanja je širši, saj pristopimo k širšemu pojmu, predstavimo in proučimo teoretična izhodišča in se nato osredotočimo na posamezni primer. Proučili smo postopek v primeru, ko delodajalec ne more zagotavljati primernega delovnega mesta invalidu po izdani odločbi invalidske komisije. Z deskriptivno metodo smo podrobno obravnavali posamezne akte na mednarodni ravni in v Sloveniji. S pomočjo študije primera pa smo obravnavali postopek. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: invalidnost, nezagotavljanje primernega delovnega mesta, delodajalec, odločba invalidske komisije, postopek, pogodba o zaposlitvi Objavljeno: 28.11.2023; Ogledov: 261; Prenosov: 16 Celotno besedilo (1,12 MB) |