11. |
12. Republika Slovenija - država zanimiva za tujo delovno silo?Tjaša Malež, 2013 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delovne migracije, prost pretok oseb, delovno razmerje, tuji delavci, delovno dovoljenje, dovoljenje za prebivanje, priznavanje poklicnih kvalifikacij, socialna varnost, prepoved diskriminacije, izobrazba
Objavljeno: 26.07.2019; Ogledov: 2191; Prenosov: 106
 Celotno besedilo (1,24 MB) |
13. |
14. |
15. |
16. |
17. Vpliv epidemije COVID-19 na institut dela na domu v SlovenijiNana Žalik, 2022 Opis: Epidemija COVID-19 je zelo ostro zarezala v naš vsakdan in v naše vsakdanje navade. Z namenom zajezitve širjenja koronavirusa je bilo na več področjih sprejetih več različnih ukrepov - na delovnopravnem področju je bilo eno takšnih delo na domu. Mnoga podjetja so se z namenom nadaljevanja nemotenih procesov in ohranitve delovnih mest prilagodila situaciji in množično organizirala delo na domu, kjer je bilo to mogoče. Naša zakonodaja ta institut pozna že preko pol stoletja, ga pa sicer ureja togo in skopo. Določa, da se lahko delo na domu uredi z dogovorom med delavcem in delodajalcem in s sklenitvijo primerne pogodbe. Z nastopom epidemije COVID-19 je bil izpolnjen glavni pogoj 169. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki omogoča, da se lahko v primeru izjemnih razmer delavcem enostransko odredi opravljanje dela na drugem kraju, torej tudi na domu. Delavci so bili prisiljeni zamenjati svoja delovna mesta za domače pisarne. Nekaterim je to ustrezalo, nekaterim ne, enako je bilo tudi pri delodajalcih; pri obojih so se pokazali pozitivni in negativni vplivi. Ti so bili tudi dejavnik pri odločitvi, ali si podjetje oziroma posameznik želi tako delati tudi v prihodnje. Zaradi vseh pozitivnih vplivov, ki so se pokazali, se zdi, da postaja delo na domu oziroma delo na daljavo globalno razširjena oblika dela prihodnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delovno razmerje, delo na domu, delo na daljavo, epidemija, COVID-10, koronavirus, izjemne razmere, odreditev dela na domu
Objavljeno: 19.10.2022; Ogledov: 544; Prenosov: 0 |
18. Zaposlovanje policistov z vidika strateškega managementa kadrov v obdobju od leta 2012 do 2021Simon Bizjan, 2022 Opis: Zaposlovanje policistov je eden od temeljnih organizacijskih elementov v Policiji. Vsaka organizacija za učinkovito in uspešno zaposlovanje potrebuje tudi strateški pristop k managementu kadrov, ki je obravnavan v tem diplomskem delu. Za lažje razumevanje teme zaposlovanja policistov so uvodoma opredeljeni nekateri temeljni pojmi. Management kadrov oz. človeških virov je uveljavljen predvsem v gospodarskih organizacijah, vendar ga lahko kot model dobre prakse prenesemo tudi v javno upravo. Oblika zaposlovanja policistov se je skozi čas spreminjala, kar pomeni, da se razlikujejo tudi zakonodajne podlage zaposlovanja policistov. Policija kot organizacija mora imeti jasno opredeljeno poslanstvo, vrednote in vizijo, saj samo tako lahko zagotavlja varnost ljudi in njihovega premoženja. Hkrati mora s primernim strateškim managementom kadrov zagotoviti tudi varnost in kakovostno življenje svojih zaposlenih, saj policist le tako lahko opravlja svoje delo v skladu s pričakovanji delodajalca. Statistični podatki zadnjih desetih let omogočajo dober pregled nad dogajanjem in vplivi različnih dejavnikov na zaposlovanje v državni upravi, in s tudi tem v Policiji. Za učinkovito upravljanje kadrov in zaposlovanje v Policiji je treba imeti dobre vodstvene kadre. S takšnimi kadri so bili v sklopu tega diplomskega dela opravljeni intervjuji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: policist, zaposlovanje, delovno razmerje, strateški management kadrov, človeški viri, državna uprava, policija
Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 521; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,70 MB) |
19. Obremenitev dohodkov iz delovnega razmerjaAnja Skobe, 2023 Opis: Delovno razmerje je ena izmed osnovnih oblik dela, urejena s posebnimi zakoni in kolektivnimi pravnimi akti, ki določajo obveznosti delavcev in delodajalcev. Eden izmed temeljev delovnega razmerja je plačilo za opravljeno delo. Prejemki iz delovnega razmerja so obremenjeni, najpogosteje z davki in hkrati s prispevki za socialno varnost. Davki in prispevki so eden glavnih virov prihodka za državo na vseh nivojih, hkrati pa tudi orodje za razporejanje bogastva in manjšanje ekonomske neenakosti. Četudi so davki pomembni za financiranje in ohranjanje družbenega blagostanja, je pravo ravnovesje med stopnjami obremenitve, gospodarsko rastjo in posameznikovimi pravicami nenehen izziv za zakonodajalca. Javne razprave in odločitve glede davkov pogosto odražajo vrednote, cilje ter prednostne naloge družbe. V Sloveniji imamo visoko obremenitev dohodkov iz delovnega razmerja, tako na račun davka od dohodka (dohodnine), kot tudi prispevkov za socialno varnost. Najvišja stopnja za dohodnino znaša 50 %, stopnja prispevkov za socialno varnost pa 38,20 %. Sistem je kompleksen, z veliko izjemami in prilagoditvami, večinoma nerazumljiv prejemnikom dohodkov. Zaradi vstopa Slovenije v Evropsko Unijo in lažjega pretoka delavcev, je obremenitev dohodkov posameznika pomembna, tako zaradi privabljanja kadra v Slovenijo v času pomanjkanja kot tudi v primerih zadržanja kadra, ki je v Sloveniji živel in se izšolal na račun države. Problematika je tudi rigidnost in ne spreminjanje sistema prispevkov za socialno varnost ter prepogosto spreminjanje sistema dohodnine, kar omogoča davčno nestabilnost.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delovno razmerje, obremenitev dohodkov, dohodnina, prispevki za socialno varnost, davek od dohodka, delniške opcije
Objavljeno: 28.11.2023; Ogledov: 246; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,44 MB) |
20. |
