11. Avtomobili in uporabniška izkušnjaGregor Zajc, 2022 Opis: V zadnjih letih je avtomobilska industrija naredila ogromen premik v digitalizaciji avtomobilov z velikim poudarkom na udobju, varnosti in izgledu. V diplomski nalogi smo proučevali uporabniško izkušnjo voznikov glede novejših avtomobilov, ki so že posledica digitalizacije. Posvetili smo se zgodovini avtomobilov, predvsem njihovemu razvoju skozi leta, in implementaciji prvih tehnologij, ki so imele vpliv na uporabniško izkušnjo v avtomobilih še preden je bila temu namenjena pozornost. Izvedli smo spletno anketo, v kateri smo sodelujoče spraševali po občutkih v novih avtomobilih in njihovih preferencah ter dva intervjuja s poznavalcema, kjer smo med drugim prediskutirali domneve voznikov glede digitalizacije vozil in uporabniške izkušnje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: uporabniška izkušnja, uporabniški vmesniki, digitalizacija, avtomobili, tehnologija
Objavljeno: 09.05.2022; Ogledov: 843; Prenosov: 82
 Celotno besedilo (1,08 MB) |
12. |
13. Pomen digitalizacije za podeželje : primer pametne vasiMatevž Habjan, 2022 Opis: Cilj magistrskega dela je prepoznati poslovni model, ki odgovarja na izzive podeželja pri uvedbi
digitalnih rešitev in oblikovati empirični model, s katerim smo odgovorili na raziskovalni
vprašanji. Pri raziskovalnih vprašanjih odgovorimo na dva specifična in ozko usmerjena
raziskovalna problema, ki sta bila na podlagi pregleda literature in analize statističnih podatkov
prepoznana kot temeljna za digitalno transformacijo pametne vasi. Identificirani so ključni
dejavniki, ki definirajo uspešnost poslovnega modela pametne vasi, ter ključno vplivajo na
digitalizacijo prebivalstva podeželja. Empirični del magistrskega dela je s sosledjem
raziskovalnih metod odgovoril na raziskovalni vprašanji in potrdil naša predvidevanja in
izsledke literature ter izkušnje pilotnih študij.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: digitalizacija, podeželje, internet, digitalne spretnosti, pametna vas
Objavljeno: 10.08.2022; Ogledov: 580; Prenosov: 67
Celotno besedilo (1,35 MB) |
14. |
15. Oblikovanje strateškega in marketinškega načrta ter realizacija izdelave spletne platforme Dom za vseTilen Žitnik, 2022 Opis: Digitalizacija nepremičninskega sektorja je neizbežna in je v času pandemije covida-19 še posebej v ekspanziji, saj smo ljudje primorani gledati vse v zvezi z nepremičninami na spletu. Magistrsko delo, se deli na teoretični in praktični del. V prvem delu smo predstavili vso potrebno teorijo za lažje razumevanje praktičnega dela. V drugem delu, praktičnemu delu, smo začeli z anketo, s katero smo preučili, ali je trg pripravljen na tako celovito ponudbo za vse v zvezi z nepremičninami, kot jo bo ponujala naša spletna platforma, Dom za vse.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nepremičnine, spletna platforma, digitalizacija, poslovni načrt, digitalni marketing
Objavljeno: 19.10.2022; Ogledov: 442; Prenosov: 43
Celotno besedilo (4,52 MB) |
16. Prihodnost učinkovitejšega javnega upravljanja v lokalnih skupnostihMirko Cvetko, 2022 Opis: Za uresničevanje učinkovitega upravljanja v upravah lokalnih skupnosti je osnovni pogoj zmanjševanje birokracije v sistemu upravljanja. Slednja ni odvisna le od sposobnih občinskih uprav, ampak predvsem od institucij, ki delujejo na nivoju države. Kakšno je njihovo pravno delovanje, je povsem podvrženo področni zakonodaji, ki je velikokrat prezapletena in premalo določna. Interpretacija posameznih zakonskih predpisov daje prevečkrat možnosti različnega razumevanja, ki ga uslužbenci razlagajo na različne načine. Številni postopki prav zaradi slednjega končajo na ustavnem sodišču, kjer so posamezna zakonska določila predmet pravne presoje. Slovenija je po osamosvojitvi posebno pozornost namenila ustanavljanju novih občin. Občine iz obdobja pred letom 1991 so bile velike in so posledično predstavljale močan vpliv države na njihovo delovanje. Tovrstno centralistično delovanje lokalnih skupnosti in države je predstavljalo pomembno oviro pri nastanku demokracije v novi demokratični družbi. V demokraciji je v ospredju posameznik, ki odloča in usmerja družbeni razvoj. Ustanovitev številnih novih občin je na področju lokalne samouprave prineslo nov zagon, ki je izhajal iz legitimne pravice posameznika, da želi biti slišan in upoštevan v družbi. Govorimo o decentralizaciji, ki je predpogoj za uspešno in učinkovito upravljanje v družbi. Žal do polnosti decentralizacije v slovenski družbi manjka še en pomemben korak, in sicer z ustanovitvijo pokrajin, ki jih Slovenija še vedno nima. Potreba po prenosu odločanja na nižji nivo bi morala predstavljati politično voljo, ki bi jo naj udejanjal zakonodajalec. Kvaliteta upravljanja je v zadnjih letih usmerjena k vedno večji digitalizaciji sistema. Izkušnje, ki smo jim priča v zadnjem letu in so neposredno vezane na pandemijo COVID-19, nas vodijo k prepričanju, da je digitalizacija kot edina možna pot upravljanja v času pandemije lahko način zelo uspešnega upravljanja tudi v naši prihodnosti. Razvoj tehnologij s tega področja je brezmejno in ponuja kvaliteto uspešnega upravljanja. Za uspešno uvajanje digitalizacije je potreben celovit pristop, ki bo ponujal zanesljive in prilagojene storitve. Tradicionalne oblike predpisov ne bodo delovale, zato zahtevajo spremembo paradigme pri strateškem razmišljanju in sprejemanju zakonodaje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: lokalna skupnost, občinska uprava, demokracija, javne potrebe, centralizacija, decentralizacija, birokracija, državne institucije, pokrajine, digitalizacija
Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 553; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,38 MB) |
17. |
18. (Ne)zaupanje v ukrepe digitalizacije in umetno inteligenco pri razvoju javne upraveAlenka Senica, 2022 Opis: Magistrsko delo obravnava pregled stanja digitalizacije s poudarkom na raziskovanju stopnje zaupanja v digitalne storitve in javno upravo. V letu 2020 se je izteklo desetletno obdobje, za katero je Evropska komisija s sprejeto Digitalno agendo napovedala pospešen razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Uresničitev Digitalne agende naj bi vsem državljanom Evrope zagotavljala varno uporabo spletnih storitev, dostopnost do interneta, možnost uporabe spletnih storitev, IKT-storitev, čezmejnih storitev, izboljšanje digitalne pismenosti, razvoj inovacij in novih storitev, povečanje digitalne pismenosti in uporabe e-storitev (e-uprava, e-bančništvo, e-zdravje). Namen magistrskega dela je predstavitev in pomen digitalizacije ter prikaz stanja digitalizacije in stopnje uporabe digitalnih storitev v Sloveniji, v primerjavi z ostalimi državami, članicami Evropske unije. Prvi del raziskovanja obsega pregled in primerjavo stanja digitalizacije na področju povezljivosti, človeškega kapitala, digitalnih javnih storitev, e-uprave, 5G in umetne inteligence. Stanje kazalnikov za Slovenijo se bo primerjalo s stanjem kazalnikov za še štiri izbrane države, članice Evropske unije, in sicer: Dansko, Finsko, Nemčijo in Portugalsko. Prvi del raziskovanja se bo zaključil s povzetki ugotovitev in s primeri dobrih praks, ki bi jih lahko povzela Slovenija, če bi se želela postaviti na zemljevid vodilnih digitalnih držav na svetu. Drugi, osrednji del magistrskega dela zajema anketno raziskavo, v kateri se bo raziskalo povezavo med stopnjo zaupanja uporabnikov v digitalizacijo ter razloge za (ne)uporabo digitalnih javnih storitev. Preverila se bo pogostost uporabe internetnih storitev v povezavi s stopnjo zaupanja v digitalne javne storitve. V zaključnem delu bodo povzeti izsledki rezultatov ankete o stopnji zaupanja v digitalne storitve in uporabo e-uprave. Sledi napoved razvoja digitalizacije v naslednjem desetletju in napoved razvoja 5G, skupaj z varnim in moralno sprejemljivim uvajanjem umetne inteligence v vse dejavnosti javnega in družbenega življenja. Na podlagi raziskovalnega dela bodo na koncu podani koristni predlogi za bolj zaupanja vredno, bolj odprto in na splošno bolj uporabno e-upravo v Sloveniji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: digitalizacija, e-uprava, javna uprava, digitalne javne storitve, umetna inteligenca, (ne)zaupanje v javno upravo, Digitalna agenda, 5G
Objavljeno: 15.12.2022; Ogledov: 690; Prenosov: 115
Celotno besedilo (2,17 MB) |
19. Razvoj digitalizacije na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželjaPetra Petrovčič, 2022 Opis: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je edina slovenska institucija, ustanovljena 1999, od 2002 pa polno akreditirana za izvajanje ukrepov skupne kmetijske in ribiške politike, kar pomeni, da je pooblaščena za izvajanje postopkov dodeljevanja nepovratnih finančnih spodbud na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva, živilskopredelovalne industrije in razvoja podeželja. Vsako leto se izplača okoli 300 milijonov evrov evropskih in slovenskih sredstev, od ustanovitve pa do danes pa je bilo izplačanih že cca 5 milijard nepovratnih sredstev. Ker gre letno za obravnavo velikega števila vlog, ki morajo biti pravočasno in zakonito obravnavane, smo preverili, kako je agencija izvedla digitalizacijo procesov od ustanovitve do danes. Ravno v času priprave magistrske naloge potekajo priprave na novo
programsko obdobje 2023–2027 in je to čas za analizo procesov v preteklosti, kje so bile pomanjkljivosti in kje prednosti, ki jih velja obdržati v prihodnje oz. pripraviti in se
osredotočiti na pomanjkljivosti. Rezultati analize so pokazali, da se na obravnavani instituciji veliko vlaga v razvoj in napredek in se vedno znova išče rešitve za posodobitve, poenostavitve in pospešitve procesov. Seveda so na nekaterih segmentih pomanjkljivosti, katerih odprava pa se pričakuje prav v novem programskem obdobju in selitev vseh procesov na državni računalniški oblak, kjer se bo povezljivost in pridobivanje podatkov ter kontrola na površine izvajala tudi s pomočjo satelitskih sistemov, kar dokazuje, da bo agencija naredila še dodaten korak naprej v vseh fazah digitalizacije procesov in bo s tem še en korak bliže uporabnikom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: agencija, digitalizacija, kmetijstvo, razvoj, brezpapirno poslovanje
Objavljeno: 27.01.2023; Ogledov: 637; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,81 MB) |
20. |
