Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Informacijska družba zahteva hitro usvajanje znanj, saj le-te omogočajo konkurenčnost v izobraževanju. Ker je Evropska unija že sprejela digitalni akcijski načrt v izobraževanju, je potrebno strokovne delavce ustrezno pripraviti na pričakovano prenovo, saj z obstoječimi digitalnimi kompetencami ne bodo kos zahtevam prenovljenih učnih načrtov. Projekt Dviga digitalne kompetentnosti je zasnovan z namenom zagotavljanja podpore vzgojno – izobraževalnim zavodom pri implementaciji digitalne strategije, kar je glavni cilj pričujoče magistrske naloge. V prvem delu naloge so teoretično opisani osnovni pojmi obravnavane tematike. Nadaljnje empirično raziskovanje je potekalo s samoevalvacijskim orodjem SELFIE, s katerim je bila raziskana stopnja digitalnih kompetenc dijakov in strokovnih delavcev v Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Novem mestu. Izhajajoč iz pridobljenih podatkov o stanju digitalnih kompetenc, smo z metodo DEX ter orodjem za večriterijsko modeliranje DEXi, izbrali tri področja razvojnih prioritet za izgradnjo digitalne strategije šole.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: digitalna strategija, digitalne kompetence, orodje SELFIE, DEXi
Objavljeno: 25.04.2023; Ogledov: 657; Prenosov: 94
Celotno besedilo (6,57 MB)

Opis: Prednosti informacijske družbe nastajajo za ceno vse večje odvisnosti od podatkov. To ustvarja napetosti med ekonomskimi interesi, varstvom zasebnosti in javne varnosti. Čeprav podatki spodbujajo digitalno gospodarstvo in ustvarjanje čezmejne vrednosti, vplivajo tudi na razmerja moči med državami in drugimi mednarodnimi akterji. Kot odgovor na takšno stanje so se pojavile različne aktualne politike lokalizacije ter regulacije podatkov, ki obravnavajo podatkovne ekosisteme in odmerjajo vplive deležnikov v kontekstu digitalne suverenosti. Pod pojmom »digitalna suverenost« se že leta odvija širok družbeni diskurz. Že bežen pogled na nešteto tujih akterjev, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, razkriva različne poglede na to vprašanje in še vsaj toliko različnih ciljev. Razširitev razumevanja tega pojma, ki še ni jasno opredeljen, je predpogoj za nadaljnjo razpravo in s tem zlasti za zagotovitev, da bo digitalna suverenost končno razumljena in dosežena za vse vpletene. V državah Evropske unije se trenutno postavlja vprašanje, v kolikšni meri bo odvisnost od tehnologij iz ZDA in Kitajske trajno vplivala na državno suverenost. Koncept digitalne suverenosti predstavlja prizadevanja EU, da bi nadomestila primanjkljaje v preteklih desetletjih, ki so jih povzročila neustrezna umestitev Evrope kot lokacije za razvoj programske in strojne opreme. Avtokratske države uporabljajo pot digitalne avtarkije, ZDA pa pot liberalizacije in visoke stopnje odprtosti. Po drugi strani pa imamo v EU visoko stopnjo varstva človekovih pravic, varovanja podatkov in liberalnih vrednot, ki so se razvijale skozi stoletja, kar je imelo pomembno vlogo pri manj izrazitem digitalnem razvoju. Pot evropskih držav do večje digitalne suverenosti je bila politično obravnavana kot »akcijski program«, vendar še zmeraj ni enotnega razumevanja ali opredelitve, kaj natančno pomeni digitalna suverenost, kje je EU in s tem tudi posamezna evropska država. Delo najprej vsebuje kratek zgodovinski pregled konceptualne vsebine, zadevnih akterjev in zakonodajnega stanja, nato pa razčleni razsežnosti, prednosti in trenutne omejitve koncepta digitalne suverenosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: digitalna suverenost, tehnološka suverenost, strateška avtonomija, enotni digitalni trg EU, podatkovna strategija, digitalizacija, digitalna preobrazba
Objavljeno: 18.01.2024; Ogledov: 188; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,08 MB)