341. Pogled socialnega delavca na izzive učencev v obdobju pandemije COVID-19Pia Ćosić, 2021 Opis: Z namenom omejitve širjenja okužb zaradi pandemije COVID-19 so se zaprle šole, kar je vplivalo na izobraževalni proces in na vse vpletene. Šolska svetovalna služba predstavlja nepogrešljiv člen v izobraževalnem procesu, ki pomaga h kakovostnejši šoli z drugačnim načinom reševanja problemov. Področje šolske svetovalne službe je široko, velik pa je tudi njen pomen.
V teoretičnem delu smo opisali vlogo svetovalne službe v osnovni šoli, profile svetovalne službe ter svetovalne delavce – psihologe, pedagoge, socialne delavce, socialne pedagoge in specialne pedagoge – defektologe. Sledilo je podpoglavje Vpliv pandemije COVID-19 na režim dela v šolah v letu 2020.
V empiričnem delu smo predstavili intervjuje s petimi socialnimi delavkami iz petih osnovnih šol. Intervjuje smo posneli s Skypom ter jih nato dobesedno prepisali. Socialne delavke smo intervjuvali od 23.4.2021 do 14.5.2021. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop z metodo spraševanja po delno strukturiranem intervjuju
Organizacijo dela socialne delavke je določil ravnatelj. Nekatere socialne delavke so delale iz šole, nekatere pa od doma. Usposabljale so se za uporabo Microsoft Teams in z njim povezanih spletnih orodij. Niso dobile kakšnih posebnih navodil, kako delati z otroki v času COVID-19, so pa imele enkrat tedensko usklajevalne sestanke z vodstvom in ostalimi kolegi ter učitelji. Socialne delavke so zaznale povečanje števila otrok, ki so doživljali različne vrste stisk.
Rezultate raziskave lahko uporabimo za pomoč pri učenju otrok, ki imajo učne težave, težave doma in ki doživljajo razne vrste stisk.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: svetovalna služba, socialne delavke, psihologi, pedagogi, pandemija COVID-19, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 550; Prenosov: 27
 Celotno besedilo (1,43 MB) |
342. Odnosi v družini in reševanje konfliktov v njejPetra Dežman, 2021 Opis: Diplomska naloga se nanaša na odnose v družini, na konflikte in na njihovo reševanje v njej. V prvem delu se posvečamo družini na splošno, na njeno opredelitev, različne definicije, na njihov sistem, na to kakšna je hierarhija v družini, kako družina deluje, nadaljujemo pa z odnosi. Prvih odnosov se naučimo v družini. To je prvi odnos, s katerim se v življenju srečamo. Od družinskih odnosov je odvisno, kakšne odnose bomo gradili naprej v življenju. Še bolj pa je pomembno to, kako se bomo soočali v različnih situacijah, predvsem v medsebojnih odnosih. Dotaknili se bomo tudi partnerskega odnosa, ki je steber vsake družine. Intimni odnosi so del naše narave in del našega življenja. Ljudje te odnose potrebujemo, saj se iz njih učimo, ob enem pa nas oblikujejo v osebe, kakršne postanemo. Kadar so partnerski odnosi oz. med staršema skrhani, nezdravi, hladni, otrok to občuti, predvsem pa vpliva na njegov nadaljnji razvoj in obratno. V teoretičnem delu se posvetimo tudi komunikaciji v odnosih, konfliktom in na njihovo reševanje. Komunikacija je ključni del vsakega odnosa in našega vsakdana. Kako komuniciramo, kako se odzivamo na konflikte in kako jih rešujemo, kaže na to kakšne odnose imamo v družini oz. v partnerskem odnosu. Spoznali bomo vzroke za konflikt in načine reševanja.
V empiričnem delu smo s spletnim vprašalnikom raziskovali kakšni so odnosi v partnerstvu, družini, med otroki ter kako posameznik deluje, ko pride do konfliktov, kakšno je njihovo odzivanje na konflikt in kakšne načine izberejo za reševanje le teh. izpolnjenih je bilo 103 vprašalnikov, podatke pa smo analizirali s pomočjo SPSS statističnega programa.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, partnerski odnosi, odnosi z otroki, komunikacija, reševanje konfliktov, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 829; Prenosov: 130
Celotno besedilo (959,09 KB) |
343. Mladi in izzivi individualizacijeHadisa Džananović, 2021 Opis: V diplomski nalogi smo ugotavljali, kako selitev iz države in nadaljevanje življenja v drugi državi vpliva na osamosvajanje mladih. Poudarek raziskave je na mladih, ki so se preselili iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo. Zaradi velike gospodarske krize, družbenih in političnih izzivov, s katerimi se Bosna in Hercegovina še vedno spoprijema, je močno upočasnjena gospodarska rast države. To ima izrazit negativen vpliv predvsem na mlade. Nekateri mladi po končani srednji šoli ali fakulteti ostanejo pri starših, ker zaradi nezmožnosti zaposlitve nimajo finančnih sredstev, se pravi, da niso finančno neodvisni za svoje samostojno življenje in ne morejo zapustiti staršev. Zaradi razmer v Bosni in Hercegovini so bili nekateri mladi prisiljeni zapustiti svojo državo in se preseliti drugam. Mladi iz Bosne in Hercegovine vse bolj zapuščajo svojo državo, da bi našli svojo varno prihodnost. Ti mladi iščejo boljšo prihodnost in se dodatno šolajo v drugi državi (Sloveniji). V tej raziskavi uporabljamo kvalitativno metodo, ki temelji na polstrukturiranem intervjuju. V intervjuju sodeluje deset mladih, en fant in devet deklet, starih od 22 do 26 let. V tej diplomski nalogi raziskujemo, na kakšen način je prihod mladih iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo vplival na njihovo samostojnost? V nalogi ugotavljamo, da so motivi za odhod mladih iz države posledica želje po nadaljnjem izobraževanju in pridobivanju novih znanj in izkušenj, kar je povezano z ustvarjanjem več življenjskih priložnosti in lažjo zaposlitvijo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mladost, odraslost, življenjski potek, individualizacija, izobraževanje, pozna samostojnost, brezposelnost, migracije, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 654; Prenosov: 116
Celotno besedilo (1,18 MB) |
344. Delo zdravstvenih delavcev s hudo bolnimi in umirajočimi v domu za ostareleDževada Džebić, 2021 Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali delo medicinskih sester v domu za ostarele. Zdravstveni
delavci v domovih za ostarele med drugim skrbijo tudi za hudo bolne in umirajoče bolnike.
Medicinske sestre in zdravstveni tehniki se dnevno srečujejo z različnimi situacijami v
delovnem procesu, ki jih nemalokrat pripeljejo do dilem ter negotovosti, kako primerno ravnati
z bolniki in njihovimi svojci.
Pojmi, s katerimi se zdravstveni delavci pogosto srečujejo ob koncu življenja bolnika, so smrt,
paliativna oskrba in evtanazija. Vse tri pojme smo predstavili v teoretičnem delu diplomske
naloge. Kot raziskovalno metodo v empiričnem delu smo izbrali kvalitativni pristop, in sicer
polstrukturirani intervju. Z medicinskimi sestrami smo v zvezi s paliativno nego in evtanazijo
ter z njihovim doživljanjem umiranja in smrti bolnikov opravili intervjuje. Raziskovalni vzorec
je zajemal pet medicinskih sester, zaposlenih v domu za ostarele. Zbrane podatke smo
pregledali in obdelali tako, da smo kreirali kode in jih združevali glede na tematiko.
Z raziskavo smo ugotovili, da smrt povzroča določene psihične obremenitve zaposlenih.
Kakšna je ta obremenitev in kako jo medicinske sestre doživljajo, je odvisno od njihove starosti,
delovnih izkušenj ter pogostosti srečanja s smrtjo. Ugotovljeno je tudi, da medicinske sestre
zagovarjajo paliativno oskrbo, njen razvoj in izvedbo, medtem ko določene medicinske sestre
podpirajo evtanazijo le v izjemnih situacijah.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: paliativna oskrba, evtanazija, hudo bolni bolniki, umirajoči bolniki, medosebni odnosi, smrt, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 735; Prenosov: 60
Celotno besedilo (806,19 KB) |
345. Vpliv veganstva in presnojedstva na ortoreksijoAnja Furlan, 2021 Opis: Ortoreksija nervoza je predlagana motnja hranjenja. Gre za patološko obsedenost z zdravo in
biološko »čisto« hrano, oziroma s pretiranim izogibanjem hrani, ki naj bi bila nezdrava, kar
vodi do izrazitih prehranskih omejevanj. Leta 1997 jo je prvi opisal psiholog in zdravnik
Steven Bratman, in sicer kot vzporedno motnjo z ostalimi motnjami hranjenja, na primer
anoreksijo nervozo. Izraz ortoreksija izhaja iz grške besede (ortho, "pravilen"), in (orexis,
"tek"), dobesedno prevedeno »pravi tek«, v praksi pa pomeni »pravilna prehrana«. Za razliko
od anoreksije so bolniki zadovoljni s svojo telesno podobo, toda hrane ne vnašajo v telo, ker
omejujejo njeno sestavo ali vnos na splošno, saj pogosto ne vedo, kaj je v njej. S pomočjo
nadzora nad hrano naj bi si oseba tudi odpravila občutek pomanjkanja nadzora.
V teoretičnem delu najprej s pomočjo literature opišemo veganstvo, presnojedstvo in
ortoreksijo. S tem opisom dobimo podlago in uvid za nadaljno raziskovanje. Namen naloge je
raziskati vpliv veganstva in presnojedstva na nastanek ortoreksije. Zanima nas, kateri
dejavniki so vzrok za prehod iz vsejedstva v veganstvo in presnojedstvo ter če je le to vezano
na nastanek ortoreksije. Raziskovali bomo način življenja veganov in presnojedcev ter
njihovo delovanje in funkcioniranje pri samem načinu prehranjevanja. Nalogo nadaljujemo,
da v okviru kvalitativne metodologije izvedemo sedem delno strukturiranih intervjujev, pri
katerih je poudarek na razumevanju in interpretaciji raziskovalnih situacij, odnosov, procesov
in ravnanj. S kvalitativnimi podatki smo želeli pridobiti bolj poglobljeno sliko našega
raziskovalnega vprašanja. Odkrili smo, kje so problemi, kako ljudje gledajo na način
prehranjevanja in kako se o prehranjevanju pogovarjajo. Na naše zastavljeno raziskovalno
vprašanje: Ali gre pri veganih in presnojedcih za obsedenost z zdravo, biološko neoporečno
hrano, ki privede do ortoreksije, ugotavljamo, da gre za obsedenost z zdravim načinom
prehranjevanja. Večina intervjuvancov stremijo k biološki in ekološki pridelavi hrane. V
razpravi smo podali naše ugotovitve in predloge za nadaljnje delo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: veganstvo, presnojedstvo, motnje prehranjevanja, ortoreksija, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 724; Prenosov: 66
Celotno besedilo (707,51 KB) |
346. Razlogi prostovoljskega delovanja ozdravljenih onkoloških bolnikov v društvih za pomoč onkološkim bolnikom in njihovim svojcemJanko Goljar, 2021 Opis: V diplomskem delu preučujemo delovanje ozdravljenih onkoloških bolnikov v prostovoljskih organizacijah za pomoč onkološkim bolnikom in/ali njihovim svojcem. Eden od pogojev za priključitev taki organizaciji je, da sta od uspešno zaključenega zdravljenja in rehabilitacije minili vsaj dve leti. Cilj raziskave je razumeti vzroke, namen in načine delovanja prostovoljcev Društva onkoloških bolnikov Slovenije. Strokovnjaki, prostovoljci in laična javnost menijo, da je prostovoljstvo potrebno in koristno za ljudi, ki pomoč potrebujejo, in tudi za tiste, ki pomoč nudijo. V raziskavi nas podrobneje zanima, kakšne so posledice prostovoljskega dela, kako se s težkimi zgodbami bolnikov soočajo prostovoljci glede na to, da so sami imeli podobno ali še težjo bolezensko izkušnjo, in kako na prostovoljstvo gledajo svojci. Raziskavo smo zasnovali na kvalitativni paradigmi. Zaradi želje po pridobitvi poglobljenih odgovorov na zastavljena raziskovalna vprašanja smo izvedli pet polstrukturiranih intervjujev. Ugotovili smo, da je razlog za pridružitev prostovoljskim organizacijam, ki pomagajo onkološkim bolnikom in/ali njihovim svojcem, sestavljen iz več segmentov: lastne bolezenske izkušnje raka, spominjanja na potrebe v procesu lastnega zdravljenja in rehabilitacije, želje po samouresničevanju, visoke stopnja empatije do bolnikov in srčnosti prostovoljca. Vse našteto je prostovoljcem v pomoč pri delu tudi v trenutkih, ko so soočeni s težkimi izpovedmi bolnikov in jim je težko. S pomočjo opravljenih intervjujev smo izvedeli, da prostovoljcem delo z ljudmi za ljudi zelo veliko pomeni, saj ob tem pridobivajo na lastni samopodobi, se samoizpolnjujejo in doživljajo smiselnost življenja. Poleg koristi, ki jih dobijo ob tem, seveda pridobivajo tudi tisti ljudje, ki pomoč iščejo. Spoznali smo tudi negativne plati prostovoljstva, ki se kažejo v zadovoljevanju lastnih potreb, nesmiselnemu besedičenju, predvsem pa v obliki močnih obremenilnih občutkov, ki jih povzročajo izpovedi onkoloških bolnikov. V diplomskem delu se dotaknemo tudi odnosa svojcev prostovoljcev do prostovoljskega dela, ki je v primeru naše raziskavi v večji meri pozitiven.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: rak, onkološki bolniki, prostovoljstvo, prostovoljci, pomoč, koristi, slabosti, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 588; Prenosov: 45
Celotno besedilo (876,87 KB) |
347. Povezovanje dveh pristopovEva Križaj, 2021 Opis: Integracija kognitivno-vedenjske terapije in kreativnega pristopa pomoč z umetnostjo še nedolgo nazaj ni bila dobro sprejeta. Veljalo je namreč prepričanje, da hibridni pristopi kognitivno-vedenjske umetnostne terapije niso učinkoviti in izvedljivi. Umetnostne terapije so se kot izkustvene začele razvijati znotraj psihoanalitičnih in analitičnih praks, ki so bile v nasprotju z behaviorizmom, ki skupaj s kognitivno terapijo nosi temelje za razvoj kognitivno-vedenjske terapije. V zadnjih letih vse več terapevtov ponuja priložnost tovrstni integraciji. Glavna podpora pristopu je dejstvo, da so kognitivne komponente del umetniškega ustvarjanja in s tem neločljivo povezane s samo terapijo. Naklonjenost do sodobnega umetnostnega pristopa, ki temelji na načelih vedenjske in kognitivne terapije, je rasla skozi praktično uporabo vizualnih podob, ki so predstavljale posameznikove misli, čustva in občutke in s tem tudi njihovo izkrivljenost in prostor za terapevtsko delo in doseganje sprememb. Namen naloge je poiskati stičišča kognitivno-vedenjske in umetnostne terapije, predstaviti kognitivno-vedenjsko umetnostno terapijo in ugotoviti, kateri so možni praktični vidiki uporabe tega pristopa. Umetnostne terapevte so dokončno prepričali meditativni vidiki terapije, ki so se pojavili v tretjem valu razvoja kognitivno-vedenjskega pristopa in ustvarili vse več argumentov za tovrstno povezovanje. Glavni meditativni konstrukt kognitivno-vedenjske terapije je čuječnost, opredeljena kot zmožnost vzdrževanja pozornosti z določenim namenom, v sedanjem trenutku in brez obsojanja. Spoznanje, da čuječnost in umetnost tvorita edinstveno vez in simbiotični odnos, je vplivalo na širjenje idej v svetu fotografije in fototerapije. Koncept “čuječa fotografija” se dobro vključuje v hibridni pristop kognitivno-vedenjske umetnostne terapije, saj vsebuje elemente obeh pristopov in predstavlja možno aplikacijo nove prakse, ki bi dopolnila sodoben način psihoterapevtskega dela.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kognitivno-vedenjska terapija, umetnostna terapija, čuječnost, fototerapija, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 892; Prenosov: 77
Celotno besedilo (891,73 KB) |
348. Komunikacija med vzgojitelji in starši v Sloveniji, v času covida-19Mojca Mlinar, 2021 Opis: Diplomska naloga Komunikacija med vzgojitelji in starši v Sloveniji, v času covida-19 je sestavljena iz dveh delov: teoretičnega in empiričnega.
V teoretičnem delu smo opisali pomen vrtca in vzgojiteljev. Nalogo smo nadaljevali z razlago besede komunikacija ter opisali načine komunikacije v vrtcu med vzgojitelji in med vzgojitelji in starši pred in tudi po epidemiji covida-19. Razložili smo tudi, kateri ukrepi so bili predvideni, udejanjeni in vplivni proti epidemiji covida-19.
V empiričnem delu naloge smo predstavili rezultate, ki smo jih pridobili z intervjuvanjem vzgojiteljev. S pomočjo intervjuja smo želeli izvedeti, na kakšen način so vzgojitelji komunicirali s starši med tako imenovanim »lockdownom« v spomladanskem obdobju 2020, in raziskati, kako komunicirajo vzgojitelji med epidemijo, ko so vrtci normalno odprti, ob upoštevanju vseh priporočil NIJZ in navodil vodstva vrtca.
V raziskavi smo ugotovili, da so vzgojitelji med covidom-19 imeli težave pri komunikaciji s starši ob hkratnem upoštevanju vseh navodil vodstva vrtca ter navodil NIJZ. Rezultati raziskave so pokazali, da med spomladanskim zaprtjem vrtcev v letu 2020 vzgojitelji niso dovolj komunicirali s starši, saj so se znašli v nepoznanih situacijah. V letu 2021 so zato uporabili različne izvirne metode komuniciranja s starši, s tem pa izkazali tudi boljšo skrb za posameznega otroka v varstvu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vzgojitelj, vrtec, starši, komunikacija, covid-19, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 667; Prenosov: 67
Celotno besedilo (707,09 KB) |
349. Igrifikacija v izobraževanjuSandra Obrez, 2021 Opis: Igrifikacijo najenostavneje opredelimo kot uporabo elementov iger, na primer lestvic, značk, točk, dosežkov, stopenj, izzivov itd., v okoliščinah, ki same po sebi ne vključujejo iger. Igre v izobraževanju so način izobraževanja, ki se v praksi uporablja že nekaj let. Igrifikacija je nastala oziroma nastajala skozi procese izobraževanja, saj so učitelji enotno menili, da učenci nimajo motivacije za učenje. Posledično se je razvil sam pojem, ki je dal učencem nove vsebine, nove možnosti za učenje in večje zanimanje za učenje. S pomočjo te prakse bi učenci lažje dosegali cilje in imeli boljše rezultate. Igrifikacija ni nastala samo zaradi boljših ocen v izobraževanju, temveč da se učenec sooči z novimi izzivi, da se z njimi spozna in se prilagodi. Učenci s pomočjo igrifikacije postavljajo v ospredje sebe, svoje cilje, znanje in razmišljanje.
Namen diplomske naloge je podrobno opisati in opredeliti pojma igrifikacija in igrifikacija v izobraževanju ter možnosti vključitve učencev prvega in drugega razreda osnovne šole. V raziskovalnem delu naloge smo želeli ugotoviti, ali anketiranci poznajo pojem igrifikacije, kaj menijo anketiranci o možnostih vključitve svojih otrok v igrifikacijo, ter kako igrifikacija vpliva na njihove otroke. Praktični del diplomske naloge je temeljil na anketnem vprašalniku, ki smo ga oblikovali s pomočjo obstoječe literature in ga sestavili z brezplačno aplikacijo 1KA.
Na osnovi raziskave oziroma rezultatov ankete smo ugotovili, da kar 72% anketiranih staršev ne pozna pojma igrifikacija, vendar pa bi svoje otroke z veseljem vključili v igrifikacijo v izobraževanju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: igrifikacija, anketiranci, motivacija, izobraževanje, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 778; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,29 MB) |
350. Premagovanje stresa pri deluElma Okanović, 2020 Opis: V diplomski nalogi smo preučevali, zakaj nastane stres na delovnem mestu, kakšne so
njegove posledice in kako ga premagati. Ljudje se vsakodnevno srečujejo s težavami, ki lahko
pripeljejo do stresa; ta pa do hudih posledic. Stres je vedno prisoten in ne obstaja oseba, ki ga
ni občutila ali se z njim soočila. Občasno vpliva na kakovost dela, na delovne rezultate ali pa
na posameznika, njegovo zdravje in počutje. Kljub temu da se mu velikokrat ni možno
izogniti, smo izbrali to temo, da predstavimo, kaj vpliva na pojav stresa na delovnem mestu in
kako ga z vidika posameznika ali organizacije premagati ter imeti v samem procesu
premagovanja čim manj posledic. Med raziskovalnimi metodami smo izbrali kvalitativno
raziskavo, osebni intervju. Opravili smo ga s šestimi osebami, ki so zaposlene v različnih
organizacijah in opravljajo različna dela. Za ta način raziskovanja smo se odločili, ker smo
želeli dobiti čim več različnih informacij o tem, kako narava dela, pozicija v organizaciji,
delovni pogoji in delovno okolje vplivajo na to, kako pogosto bo posameznik pod stresom.
Rezultati raziskave so pokazali, da stres doživljajo vsi, nekateri sicer v večji meri kot drugi;
odvisno je od tega, s kakšnim delom se zaposleni ukvarja, v kakšnih delovnih pogojih dela in
koliko odgovornosti ima. Raziskava je pokazala, da se organizacije še vedno soočajo s
pomanjkanjem delovne sile, težavami z urnikom in komunikacijo. Mnenja zaposlenih smo
predstavili v drugem delu naloge, zato da smo dobili celotno sliko.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stres, organizacija, premagovanje stresa, posledice stresa, diplomske naloge
Objavljeno: 16.05.2022; Ogledov: 594; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,35 MB) |
