1. Kartelno dogovarjanje na področju nepremičninAlojz Berginc, 2013 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: konkurenca, monopol, oligopol, kartel, zakonodaja, dogovor, javni razpis, gradbeništvo, prekršek, raziskava, panoga
Objavljeno: 07.08.2018; Ogledov: 2187; Prenosov: 129
 Celotno besedilo (4,88 MB) |
2. |
3. Globalni dogovor o beguncihMateja Zalar, 2021 Opis: Magistrsko delo obravnava Globalni dogovor o beguncih in mednarodno pravno ureditev na področju zaščite beguncev, ki se je začela s sprejetjem Konvencije o statusu beguncev leta 1951. Poleg dogovora in konvencije delo obravnava začetke in delovanje Agencije ZN za begunce (UNHCR), opravljen je kratek pregled vzrokov za begunstvo in kakšna je situacija na področju begunstva danes. Opravljena je primerjava med Globalnim dogovorom o beguncih in Konvencijo o statusu beguncev ter pregled sprememb* na področju varstva beguncev na nivoju OZN in EU. Pri raziskovanju so bile uporabljene osnovne metode družboslovnega raziskovanja: zgodovinsko deskriptivna metoda, opis, primerjava, normativno-dogmatična metoda, analiza, sinteza, ocena in komentar. Cilj raziskave je bil opraviti analizo in primerjavo Konvencijo o statusu beguncev z Globalnim dogovorom o beguncih in preveriti, ali je Globalni dogovor o beguncih pravilna smer za nadaljnje spremembe in poenotenje zakonodaje na področju begunstva. Raziskovanje je podalo odgovor, da je Konvencija o statusu beguncev zagotovila beguncem pravice in državam gostiteljicam naložila nekatere dolžnosti, Globalni dogovor o beguncih pa poskuša zajeti, kako te pravice in dolžnosti izvajati v praksi. Dogovor kot tak ni pravno zavezujoč akt, ampak temelji predvsem na politični volji. Delo in rezultati lahko služijo kot osnova za strategijo zaščite beguncev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: globalni dogovor o beguncih, Konvencija o statusu beguncev, Agencija ZN za begunce, Newyorška deklaracija, spremembe
Objavljeno: 28.06.2022; Ogledov: 724; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,06 MB) |
4. Institucionalni vidik evropskega zelenega dogovoraKatarina Lisec, 2023 Opis: Od sprejetja prvega Akcijskega programa za okolje iz leta 1973 do sprejetja evropskega zelenega dogovora leta 2019 je minilo 42 let, v katerih so se prizadevanja Evropske unije na področju okolja spremenila iz obrobnih v vodilni politični in gospodarski program Evropske unije za spopadanje z okoljskimi in podnebnimi izzivi. Zaradi večplastnosti, medsebojne povezanosti in kompleksnosti predlaganih ukrepov je predstavitev naletela na različne odzive, od vprašanj zakonitosti dogovora do vprašanj institucionalnih pristojnosti Evropske unije za izvedbo dogovora in od vprašanj dosegljivosti zastavljenih ciljev do vprašanj posledic predlaganih ukrepov za deležnike, zlasti države članice in njene prebivalce. Namen magistrskega dela je prikazati celostni pogled na evropski zeleni dogovor in na njegovi podlagi kritično oceniti interakcije med ključnimi deležniki, tj. Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropskim svetom pri sprejemanju, uresničevanju in izvajanju evropskega zelenega dogovora, prav tako pa opozoriti na vlogo in pomen držav članic v teh interakcijah. V magistrskem delu preučimo evropski zeleni dogovor in predstavimo ključna področja urejanja, zaveze in cilje, ki bodo vplivali na omenjene interakcije. Ugotovili smo, da vzpostavljeni sistem kontrol in ravnovesij med institucijami Evropske unije deluje, da uresničevanje evropskega zelenega dogovora poteka v skladu s pričakovano časovnico, da pa se v okviru izvajanja bodočih ukrepov nakazuje povečan interes držav članic za dosego lastnih ciljev in ambicij na področjih posebnega pomena zanje, kar bo po eni strani preizkusilo obstoječe mehanizme interakcij med deležniki (institucije Evropske unije in države članice), po drugi strani pa bo vplivalo na zmožnost uresničitve končnega cilja evropskega zelenega dogovora.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: evropski zeleni dogovor, Evropska komisija, Evropski parlament, Svet Evropske unije, Evropski svet, Evropska unija, države članice, institucije Evropske unije
Objavljeno: 27.06.2023; Ogledov: 508; Prenosov: 68
Celotno besedilo (640,53 KB) |
5. POT K OGLJIČNO NEVTRALNIM IZDELKOM NA TRGU GRADBENIH IZOLACIJSKIH MATERIALOVAnže Grilc, 2024 Opis: Združeni narodi in Evropska unija so osnovali cilje trajnostnega razvoja, ki nas bodo vodili do ogljično nevtralnega gospodarstva do leta 2050. Z zakonodajo podprti cilji so že sprožili spremembe na trgu. Enako je pri proizvajalcih izolacije, nekateri evropski trgi so spremembam že zadostili, drugi so primorani slediti in večji del transformacije je pričakovati v naslednjih letih. Omejitve so v nekaterih državah EU že zelo stroge in trend bo sledil preko vseh držav članic. Zaradi omejitev je pričakovati višje cene izdelkov, v prvi vrsti zaradi omejitev trga z emisijami, dražje energije, krožnega gospodarstva in alternativ, kot je zajem ogljika.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ogljične emisije, vgrajeni ogljik, brez ogljični izdelki, zeleni dogovor, zelena energija, krožno gospodarstvo
Objavljeno: 25.04.2024; Ogledov: 2; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,71 MB) |
