1. Pravni vidiki Schengenske meje med Slovenijo in Hrvaško s poudarkom na (dnevni) delovni migracijiStanislav Sobočan, 2016 Opis: Uspešnost integracij, mobilnost delavcev in migracije so le del učinkov, ki jih je prinesla Evropska unija. Nadnacionalna institucija, ki dopolnjuje državljanstvo posamezne nacionalne države in v kateri se odraža primarna narava prava Evropske unije, pomeni napredek v pojmovanju poenotene Evrope, hkrati pa ugotavljamo, da svoboda gibanja in mobilnost delavcev zmanjšujeta socialne pritiske v najrevnejši delih Unije tudi za tiste, ki ostajajo doma. S prostim pretokom delovne sile ustvarjamo možnosti za jasnejše in učinkovitejše gospodarske politike Unije, poleg tega pa mobilnost delovne sile pozitivno vpliva na gospodarski razvoj v določenih območjih, vendar je potrebno izpostaviti ugotovitev, da imigracije v določena območja ne prinašajo samo pozitivnih stvari. Kot manj sprejemljivo se ugotavlja dejstvo, da so ponavadi imigranti podvrženi asimilacijskim tokovom, možnemu zavračanju lokalnega prebivalstva, zmanjša se lahko tudi dinamičnost kapitala in gospodarstva v emigracijskih območjih. Kot ustrezen protiukrep tem ugotovitvam se postavljata pravilno oblikovanje in razvoj učinkovite regionalne politike, ki bi poskrbela za razvoj delovnih mest v gospodarsko manj razvitih delih Evropske unije. Ko govorimo o praktični in operativni uporabi pravnih norm Shengenske konvencije, lahko ugotovimo, da postavlja politika prebivalce tretjih držav v manj privilegiran položaj, kar pomeni, da so podvrženi ostrejši in doslednejši kontroli ob vstopu v schengensko območje in da so v primeru kontrole v notranjosti tudi podvrženi neprijetnim posledicam. V tem primeru se ugotavlja, da so ob formalni kontroli (tudi v primeru, da niso kazensko odgovorni oz. niso povzročili nobenih dogodkov ali prestopkov, ki bi podlegali kakršni koli obliki prijave) njihovi podatki zabeleženi v informacijski sistem EU (SIS), ki je enoten in daje možnost vpogleda vsem organom na področju varnosti v EU. Seznami pa so lahko tudi pozitivni, ko gre npr. za pregon osumljencev oz. storilcev kaznivih dejanj. Ugotavljamo, da predstavlja shengenska meja dejansko ugodnost za prebivalce znotraj zunanjih meja območja; za državljane EU, ki še niso v schengenskem območju, pa pomeni le manjšo oviro zaradi kontrole dokumentov. Za vse državljane tretjih držav (kar je Sloveniji najbližja Hrvaška) pa lahko pomeni resno oviro ob vstopu, pridobivanju vizuma, delovnega dovoljenja ali dovoljenja za bivanje. Operativna uporaba pravnih norm sicer zaenkrat ugotavlja, da praksa zavračanja v tem obdobju ni pravilo, vendar se število dogodkov, ki vplivajo na zavrnitev vstopajočih in vrnitev tistih, ki bivajo v Sloveniji ilegalno, ob dosledni uporabi pravnih norm skokovito povečuje, kar dokazujemo v nadaljevanju dela. V času nastajanja dela je Republika Hrvaška postala članica EU, vendar še vedno ostaja zunaj schengenskega območja, kar pomeni določena razlikovanja do članic EU znotraj navedenega območja. Prebivalci Republike Hrvaške več niso državljani tretjih držav, ampak državljani EU, ki morajo prehajati schengensko mejo. Vse relacije, ki se pojavljajo na področju dnevnih delovnih migracij zaradi pravnih ovir, vplivov in zahtev, se urejajo na ravni skupnega schengenskega zakonika, na podlagi zakonov, uredb in sklepov, ki jih sprejemata Svet EU in Evropski parlament in so del zakonikov posameznih držav članic kot del skupne pravne podlage.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: schengenska meja, schengensko območje, schengensko pravo, Slovenija, Hrvaška, države članice EU, dnevni delovni migranti, zakon o tujcih, delovna dovoljenja, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3718; Prenosov: 165
 Celotno besedilo (1,62 MB) |
2. |
3. Človekove pravice in svoboščine tujih delavcev v Republiki SlovenijiMarko Kandolf, 2013 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: tuji delavci, državljani tretjih držav, imigracijska politika, dovoljenje za bivanje, delovna dovoljenja, zaposlovanje tujcev, izkoriščanje delavcev, trg dela, prosti pretok blaga, storitev in delovne sile
Objavljeno: 16.07.2018; Ogledov: 2558; Prenosov: 151
Celotno besedilo (1,25 MB) |
4. |
5. |
6. |
7. Modus operandi radijskih izdajateljev v praksi po pridobitvi dovoljenja za izvajanje radijske dejavnosti in statusa programa posebnega pomena v Republiki Sloveniji v obdobju 2004-2014Robi Brglez, 2015 Opis: Pričujoča magistrska naloga se ukvarja s strokovnim področjem izdanih radijskih dovoljenj in
dodeljenih statusov radijskega programa posebnega pomena v okviru radiodifuzne dejavnosti
v Republiki Sloveniji. Zakonsko-regulatorna ureditev zadevnega področja določa, da morajo
v skladu z Zakonom o medijih radijski izdajatelji za namen izvajanja radijske dejavnosti
naprej priglasiti svoj medij v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo, šele nato lahko od
Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije in Sveta za radiodifuzijo
kot soregulatorjev pridobijo radijsko dovoljenje. V okviru razširjanja in oddajanja
programskih vsebin lahko ob izpolnjevanju pogojev pridobijo tudi status radijskega programa
posebnega pomena. Z lastno analizo sekundarnih podatkov v obliki dokumentov (zlasti
izdanih odločb in sklepov) soregulatorjev v zvezi z radijskimi dovoljenji in zadevnimi statusi
ter izvedenimi strokovnimi nadzori nad radijskimi izdajatelji v obdobju 2004–2014 smo
poskušali definirati pristop oziroma t. i. modus operandi radijskih izdajateljev v vsakodnevni
praksi radijskega delovanja, ko so le-ti pridobili zadevna dovoljenja in statuse. Na podlagi
izvedene analize ugotavljamo, da izdajatelji relativno pogosto spreminjajo zahteve in
omejitve, ki izhajajo iz dovoljenj, prav tako se odločajo za prenos pravice za izvajanje
radijske dejavnosti na drugo pravno osebo. V zvezi z ugotovljenimi kršitvami radijski
izdajatelji v večini upoštevajo urejevalne ukrepe regulatorja in odpravijo nepravilnosti,
navkljub temu pa je regulator v proučevanem obdobju v desetih primerih začasno preklical in
odvzel bodisi radijska dovoljenja bodisi statuse. Ob zaključku na podlagi ugotovitev
podajamo potencialne predloge za namen izboljšanja stanja na proučevanem področju in
predlog za nadaljnje raziskovanje analiziranega predmeta.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: radiodifuzna dejavnost, radio, radijski izdajatelji, radijska dovoljenja, radijski programi, strokovni nadzor, medijska zakonodaja, magistrske naloge
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 711; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1,45 MB) |
8. Zamenjava tujega vozniškega dovoljenja za slovensko vozniško dovoljenjePolona Letnar, 2021 Opis: Razvite države si močno prizadevajo, da bi število smrtnih žrtev približali stopnji nič, zato veliko vlagajo v vse dejavnike, ki vplivajo na varnost v cestnem prometu. Najpomembnejši dejavnik je človek, ki mu je treba nuditi kakovostno usposabljanje in vzgojo pri pridobivanju vozniškega dovoljenja. Kakovostno usposabljanje je treba zagotoviti tudi v primerih, ko voznik zamenja svoje prometno okolje. Namen magistrskega dela je predstaviti postopek zamenjave tujega vozniškega dovoljenja za slovensko. Postopek zamenjave tujega vozniškega dovoljenja za slovensko predstavljamo z dveh vidikov, in sicer najprej preučimo teoretična izhodišča, ki izhajajo iz zakonodaje države, ki mora biti usklajena z evropskimi direktivami, ter drugi del, kjer prikazujemo določene ugotovitve na praktičnem delu vozniškega izpita, ki ga opravljajo osebe, ki želijo zamenjati tuje vozniško dovoljenje za slovensko. S pregledom zakonodaje, regulacije in smernic na področju zamenjave tujih vozniških dovoljenj ugotavljamo, da imamo evropske države do neke mere poenoten pristop k priznavanju dovoljenj, njihovi zamenjavi ter pogojem za zamenjavo. Eden od pogojev za zamenjavo je pri državah, ki nimajo sklenjenih sporazumov, opravljanje praktičnega dela izpita, v nekaterih pa je predpisano tudi opravljanje praktičnega usposabljanja z določenim minimalnim številom učnih ur, kar ne velja za Slovenijo, čeprav bi bilo smiselno, glede na rezultate naše raziskave.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prometna varnost, zamenjava vozniškega dovoljenja, tujci, praktični del vozniškega izpita, praktični del usposabljanja kandidatov za voznike
Objavljeno: 25.08.2022; Ogledov: 973; Prenosov: 60
Celotno besedilo (1,64 MB) |
