21. |
22. Vpliv religije na vlogo ženske v IndijiAneja Konič, 2018 Opis: Religija je vedno imela močan vpliv na razvoj vseh kultur sveta. Njen vpliv v vzhodnih
državah sveta je močnejši od držav na zahodu. Pomen besede religija najdemo v spoštovanju
nečesa višjega. Nekatere religije to častijo kot enega boga, na katerega se ljudje obračajo
samo takrat, ko potrebujejo pomoč (Flere, 2005). Na drugi strani pa poznamo religije, ki
imajo več bogov, religije, ki vplivajo na mišljenje ljudi, jim določajo vloge, naloge, religije,
katerih začetki segajo daleč v zgodovino in katerim so pripadniki globoko predani. Taka
religija je hinduizem.
Diplomska naloga se osredotoča predvsem na indijske ženske in njihove vloge oziroma
položaj, ki ga posledično imajo zaradi hinduizma. Razkriva, kako religija vpliva na to, kaj je
ženskam določeno opravljati v družini, katere so njihove družinske vloge, kakšen je njihov
položaj v verskem življenju, obravnava njihovo podrejenost moškemu in obenem čutenje
njihove pripadnosti religiji. V delu sem med seboj primerjala različne sociološke obravnave
religije.
Posvetila sem se temu, da sem raziskala, kako in skozi katera področja hinduizem vpliva na
žensko vlogo. Izkazalo se je, da je vpliv religije moč najti na različnih področjih življenja
žensk in da jim skozi ta določa pravila in naloge, ki jih morajo izpolnjevati. V raziskavi sem
se osredotočila tudi na osebno razmišljanje žensk o njihovih vlogah.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: religija, vloga žensk, hinduizem, Indija, družina, dolžnosti, diplomske naloge
Objavljeno: 12.01.2021; Ogledov: 1554; Prenosov: 119
 Celotno besedilo (1,27 MB) |
23. |
24. |
25. Primerjava nasilja v družini po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini in Kazenskem zakonikuAsja Šinigoj, 2020 Opis: Diplomsko delo obravnava primerjavo nasilja v družini po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini in Kazenskem zakoniku. Poleg te primerjave opisuje tudi pojem, oblike in funkcije družine, opredelitev in vrste nasilja, njegove vzroke in posledice ter morebitne žrtve. Glavni namen in cilj diplomskega dela je ugotoviti, ali se število obravnavanih primerov nasilja v družini letno povečuje, potrditev hipoteze, da je največje število žrtev nasilja v družini na Goriškem ženskega spola, in obrazložitev obravnavanih primerov po Kazenskem zakoniku in Zakonu o preprečevanju nasilja v družini. Za ugotovitev zastavljenih ciljev je bil izveden kritičen pregled literature, statistike in sodne prakse. Glede na prebrano so bile podane naslednje ugotovitve, in sicer da se število obravnavanih primerov nasilja v družini letno ne povečuje, da je večina žrtev na Goriškem ženskega spola, da je povzročiteljem izrečena kazenska sankcija, neprištevnim storilcem pa varnostni ukrep psihiatričnega zdravljenja in varstva, da je nasilja v družini več vrst (psihično, fizično, spolno in ekonomsko nasilje ter zanemarjanje in zalezovanje), da so žrtve nasilja lahko tako moški kot ženske vseh starosti, vseh ekonomsko-socialnih, narodnih in etničnih skupin, ne glede na okoliščine. Med vzroke za nasilje v družini je potrebno uvrstiti težnjo po doseganju nadzora, ustrahovanje, podrejenost, izražanje jeze, stres, opitost, čustveno razburjenost, ljubosumje, travme iz otroštva itd.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, nasilje, žrtve
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 1464; Prenosov: 165
Celotno besedilo (521,55 KB) |
26. |
27. Nadomestno materinstvo - etični vidik in primerjava pri nas in po svetuTeja Vavpetič, 2021 Opis: Nadomestno materinstvo je institut, s katerim se ženska s pogodbo zaveže, da bo za plačilo ali neodplačno zanosila, donosila in rodila otroka ter ga po rojstvu za vedno izročila nameravanim staršem oz. sopogodbenikoma. Naročnika oz. sopogodbenika sta običajno zakonca ali osebi, ki živita v zunajzakonski skupnosti, predmet pogodbenega razmerja je otrok. Če ženska donosi in rodi otroka, ki ni nastal iz njene jajčne celice, gre za gestacijsko nadomestno materinstvo, če pa ženska donosi in rodi otroka, ki je nastal iz njene jajčne celice, govorimo o tradicionalnem nadomestnem materinstvu. Glede nadomestnega materinstva nimajo vse države enakih pravnih ureditev. Urejajo ga na tri različne načine, in sicer ga dovoljujejo, prepovedujejo ali pa ga sploh ne urejajo. V večini držav ni dovoljeno, poznamo pa kar nekaj držav, ki to dovoljujejo (npr. Rusija, Ukrajina, Indija ...). Zaradi nadomestnega materinstva so se začeli pojavljati mednarodni dogovori, veliko vlogo na mednarodni ravni pa imata Evropsko sodišče za človekove pravice in njegova sodna praksa. Nadomestno materinstvo še zdaleč nima samo pozitivnih plati. Ob tem, da je alternativna rešitev za posamezne interesne skupine, katerih skupna želja je starševstvo, institut odpira vrsto drugih problemov. Na eni strani pride do zadovoljitve potrebe po otroku, na drugi pa lahko pride do izkoriščanja žensk, predvsem v revnejših državah, pojavlja se tudi problematika 'plodnostnega turizma'. Nadomestno materinstvo postavlja vrsto etičnih, verskih in psiholoških vprašanj
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nadomestno materinstvo, nadomestna mati, družina, otrok, starševstvo
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1166; Prenosov: 126
Celotno besedilo (475,80 KB) |
28. Motnje hranjenjaVanja Jelnikar, 2014 Opis: Motnje hranjenja so danes zaskrbljujoč in obsežen problem. V hitrem ritmu vsakdana in pod
težo družbenih pritiskov se ljudje cenijo le po zunanjosti. Vitkost je postala zapoved, debelost
pa stigma. Takšna in podobna kulturna sporočila dobijo otroci že v družinah, kjer se jim po
eni strani hrano ponuja, po drugi strani pa opozarja, da morajo paziti, da ne bodo pojedli
preveč.
Motnje hranjenja izražajo konflikte in stiske nekega okolja, vendar lahko postanejo za
posameznika tako neznosne, da mobilizirajo njegove simptome in obrambne mehanizme.
Postanejo lahko izraz osvoboditve notranjih, bolečih in neprepoznavnih čustev, zato jih
uvrščamo med duševne bolezni in na žalost o njih govorimo očitajoče, nerazumevajoče in s
stigmo.
V teoretičnem delu naloga opredeljuje motnje hranjenja in njihove vrste, prikazuje pomen
hrane in pojasnjuje poglavitne vzroke, dejavnike in posledice motenj hranjenja ter opisuje
vpliv medijev in družbe na pojav motenj hranjenja.
Empirični del naloge, singularna študija primera, proučuje življenje družine in doživljanje
otroka z motnjo hranjenja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: motnje hranjenja, družina, družba, hrana, čustva, mediji
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1694; Prenosov: 167
Celotno besedilo (696,87 KB) |
29. Psihosocialna pomoč žrtvam nasilja v družiniAnja Rijavec, 2014 Opis: Nasilje v družini postaja vse pogostejši pojav, kar je posledica tudi današnjega tempa
življenja ter slabših ekonomskih razmer. Diplomsko delo se osredotoča na nasilje nad otroki,
ki se pojavlja v obliki fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja, nasilja med sorojenci ter
zanemarjanja otroka. Slednja oblika nasilja je vključena v empiričnem delu in je
obravnavana v obliki konkretnega primera. Nasilje v družini je v večini primerov prikrito,
predvsem ko gre za nasilje nad otroki, saj se le-ti bojijo nekomu izven ali znotraj družine
povedati, kaj se jim dogaja. Predvsem je težko opazno spolno in psihično nasilje ter seveda
zanemarjanje otroka, znaki fizičnega nasilja pa so po navadi opazni in jih prej prepoznamo. V
nalogi so natančneje opisane oblike nasilja, znaki nasilja ter načini prepoznavanja le-teh,
večji poudarek je na spolnemu nasilju ter zanemarjanju otroka. Vsako nasilje pusti posledice,
tako pri otroku, kot tudi pri odraslem, zato so opisane posledice nasilja in programi za pomoč
žrtvam ter storilcem nasilja. V nalogi je tudi navedeno, kam se lahko otroci zatečejo po
pomoč ter kako poteka psihosocialna pomoč otrokom žrtvam nasilja, kakšne so pristojnosti
centrov za socialno delo ter drugih institucij, ki se vključujejo v obravnavo primerov, ki se
drug od drugega razlikujejo med seboj. Iz tega razloga je v nalogo vključen tudi postopek, po
katerem se rešujejo problemi.
Za reševanje nasilja obstaja tudi zakonodaja, ki se jo morajo držati centri za socialno delo,
policija ter druge pristojne institucije, ki so vključene v določen primer obravnave nasilja. V
nalogo je v ta namen posebej vključen tudi Pravilnik o sodelovanju organov ter centrov za
socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini, s
čimer je lahko na najbolj direkten in natančen način prikazano sodelovanje med institucijami
pri obravnavanju primerov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: psihosocialna pomoč, nasilje, družina, družinsko nasilje, žrtve, otroci, ukrepi
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1719; Prenosov: 92
Celotno besedilo (921,12 KB) |
30. Primerjava vlog očeta in matere pri postavljanju meja v vzgoji otrokSandra Šmelc, 2018 Opis: Starševstvo je ena najtežjih vlog, v kateri se znajde vsak posameznik. Zavedati se moramo, da
smo mi tisti, od kogar je naš otrok odvisen, zato je pomembno, da se potrudimo po najboljših
močeh. Čas je največja dragocenost, ki jo lahko namenimo otroku. S tem skrbimo za dobre
odnose znotraj družine.
Tradicionalno starševstvo, ki smo ga bili navajeni v preteklosti, je v zadnjih par desetletjih
začelo izginjati. Zamenjalo ga je sodobno starševstvo. Vzgoja otrok ni več naloga zgolj
matere, temveč je vedno več poudarka na očetovstvu, kjer se tudi očetje aktivno vključujejo v
vzgojo otrok. Breme vzgoje prevzemata oba starša, pri čemer je pomembno, da se s tem znata
spopasti na način, ki je ustrezen za oba.
Eden pomembnejših dejavnikov vzgoje je postavljanje meja. S tem starši usmerjajo in
ohranjajo svojega otroka na pravi poti k odraslemu življenju. Z določanjem meja postavijo
okvirje, znotraj katerih se otrok počuti varnega. Z odraščanjem se meje neprestano
spreminjajo in dopolnjujejo. Na ta način se otrok uči in nabira nove izkušnje.
Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnih izhodišč in empiričnega dela. Teoretična
izhodišča so razdeljena v štiri glavne sklope: družina, avtoriteta, vzgoja in postavljanje meja.
Največ pozornosti je namenjeno postavljanju meja s strani matere in očeta, na čemer temelji
tudi moja raziskava. Želela sem preveriti, v kolikšni meri se razlikujeta vlogi očeta in matere.
Rezultati so pokazali, da sta starša v določenih elementih vzgoje dokaj enakovredna, a vendar
je celotno gledano še vedno mati tista, ki prevladuje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, vzgoja, postavljanje meja, avtoriteta, pravila, medsebojni odnosi, čustva, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 831; Prenosov: 97
Celotno besedilo (613,36 KB) |
