31. |
32. Povezanost vzgojnih stilov staršev z razvojem samopodobe pri mladostnikihTanja Gregorin, 2016 Opis: Diplomsko delo predstavlja analizo vzgojnih stilov staršev v povezavi s samopodobo
mladostnikov. Teoretični del vsebuje teorije in raziskave družine, različnih vzgojnih stilov,
obdobje mladostništva, samopodobe mladostnikov na različnih področij kot so družinska,
čustvena, medosebna, akademska, telesna in splošna samopodoba, ter povezave same vzgoje z
razvojem samopodobe. V empiričnem delu diplomske naloge je predstavljena raziskava, ki smo
jo izvedli med 111 anketiranci. Ugotovili smo, da je vzgoja staršev povezana z razvojem
posameznikove samopodobe. Pokazalo se je, da vzgojni stili vplivajo na različna področja
samopodobe, največji vpliv pa se je pokazal ravno pri družinski samopodobi, torej, kako otroci
vidijo svojo družino ter svojo vlogo v njej ter kako si sami predstavljajo svojo bodočo družino.
Zato je poudarjena pomembnost primernega izbora vzgojnega stila staršev, saj ta vpliva na
samopodobo mladostnikov ter njihovo mnenje o samem sebi. V obdobju mladostništva pa je
zelo pomembno, kakšna je posameznikova samopodoba, saj se mladostniki v tem obdobju
veliko srečujejo z odnosi z osebami istega ter nasprotnega spola, začnejo se telesno razvijati in
spreminjati, prav tako pa se tudi začnejo odločati, s čim se želijo v življenju ukvarjati in
posledično izbirajo oziroma usmerijo svoj študij ter začnejo iskati primernega partnerja, s
katerim si bodo v prihodnosti ustvarili svojo družino.
Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: družina, mladostniki, vzgoja, vzgojni stili, samopodoba, diplomske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 929; Prenosov: 102 Celotno besedilo (1,18 MB) |
33. Vpliv stila navezanosti na razumevanje osebne svobodeKaja Kraljevič, 2016 Opis: V diplomski nalogi obravnavam povezavo med razumevanjem osebne svobode in
oblikovanimi stili navezanosti v primarni družini ter kasneje v partnerskem odnosu. Posebej
sem se posvetila partnerskemu odnosu in izbiri partnerja. Izhajala sem iz dejstva, da stil
navezanosti, ki ga oseba oblikuje v otroštvu vpliva tudi na razumevanje svobode. Pri svojih
intervjuvancih sem skušala najprej ugotoviti, kako so v primarni družini razumeli pojem
osebne svobode, nato sem to povezala s stilom navezanosti, ki ga je sogovornik oblikoval.
Zanimalo me je, kakšno sporočilo o svobodi izhaja iz različnih stilov navezanosti. V
nadaljevanju sem raziskovala, ali so sogovorniki stil navezanosti prenesli tudi v svoj
partnerski odnos, oziroma ali so si izbrali partnerja, ki jim je omogočil nadaljevanje prvotnega
stila navezanosti.
Moja kvalitativna raziskava črpa izhodišča iz teorije navezanosti Johna Bowlbyja in Mary
Ainsworth. V vprašanjih za polstrukturiran intervju pa sem skušala zajeti temeljne potrebe, ki
naj bi jih posameznik zadovoljil v družini, kot jih navaja Gabi Čačinovič-Vogrinčič. Opravila
sem štiri poglobljene polstrukturirane intervjuje, s tremi ženskami in enim moškim. Hipoteze
sem preverjala s pomočjo opisov stilov navezanosti Johna Bowlbyja in Mary Ainsworth ter
Intervjuja navezanosti v odraslosti. Zavedam se, da je pojem svobode zelo kompleksen,
vendar sem v kontekstu diplomske naloge iskala predvsem morebitne dejavnike psihičnega ali
celo fizičnega nasilja v odnosih. Prav tako sem preverjala prisotnost fleksibilnih ali
nefleksibilnih prepričanj, prisotnost sprejemanja in spoštovanja.
Rezultati so pokazali, da se stili navezanosti iz otroštva v večini primerov prenesejo tudi v
partnerski odnos, kar pomeni, da so si intervjuvanci izbrali partnerja, ki jim je tak stil
omogočil. Odgovori so še pokazali, da so sogovorniki v partnerskem odnosu navadno
zadovoljili enake potrebe kot v primarni družini. Ker sem pri vsakem odgovoru skušala
oceniti tudi prisotnost »svobode«, sem pričakovano prišla do ugotovitve, da je bil v varno
navezanih družinah, pojem osebne svobode neprimerno bolj prisoten kot pri ostalih. Te
družine so izkazovale več strpnosti, spoštovanja, člani družine so si bolj zaupali in večkrat so
med seboj podelili čustva.
Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: družina, partnerstvo, osebna svoboda, stili navezanosti, ljubezen, diplomske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 876; Prenosov: 70 Celotno besedilo (1021,69 KB) |
34. Osamosvajanje mladih odraslihAna Mirt, 2015 Opis: Obdobje mladih odraslih je čas, ko se mladi iz mladostnikov razvijejo v odrasle. V
preteklosti je to osamosvajanje mladih potekalo po tradicionalnih prehodih, ki pa danes ne
držijo več. V sodobni družbi je namreč prišlo do izrazitega podaljšanja mladosti. Namen
diplomske naloge je spoznati življenje mladih odraslih, njihovo osamosvajanje ter ugotoviti,
kako oni sami gledajo na ta proces.
Diplomska naloga raziskuje obdobje prehoda mladih v odraslost. V teoretičnem delu naloge
smo obravnavali pomembna področja obdobja prehoda v odraslost. Tako smo opredelili
obdobje zgodnje odraslosti, prehod v odraslost, pomembnost družinskih in partnerskih
odnosov ter področji izobraževanja in zaposlovanja. Drugi del oziroma empirični del
raziskovalne naloge pa temelji na kvalitativni raziskavi, s katero smo želeli ugotoviti, kateri
dejavniki najbolj vplivajo na osamosvajanje mladih.
Rezultati, ki smo jih pridobili z intervjuji, so nam pokazali, da je osamosvajanje mladih
odraslih kompleksen proces in da je odvisen od več prepletajočih se dejavnikov.
Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: osamosvajanje, podaljšana mladost, družina, partnerski odnosi, izobraževanje, diplomske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 859; Prenosov: 113 Celotno besedilo (737,79 KB) |
35. Reševanje konfliktov med otroki in staršiAna Podlipnik, 2018 Opis: Magistrsko delo z naslovom »Reševanje konfliktov med otroki in starši« obravnava odnose in
komunikacijo med otroki in starši, reševanje konfliktov med njimi ter načine ravnanja v takšnih
situacijah. Ambicija magistrskega dela je ugotoviti, kako se starši odzovejo na konflikte, ki
nastanejo v odnosih z otroki, in analizirati, ali so njihovi odzivi ustrezni ter če niso, kakšni bi
morali biti. Ugotovitve lahko psihosocialnim svetovalcem pomagajo pri delu s starši, ki imajo
težave pri komunikaciji z otroki pri razreševanju konfliktov. Vsebina magistrskega dela je
razdeljena na tri glavne vsebinske sklope: teoretičnega, empiričnega in tistega, v katerem
avtorica izvede analizo empiričnega dela ter poda svoje predloge. Uvod in zaključek povezujeta
magistrsko delo v zaključeno celoto. V teoretičnem delu se avtorica osredotoča na obravnavo
družine ter odnosov znotraj nje. Posebno pozornost namenja opredelitvi družine,
komunikacijskim procesom ter soočanju s problemi. Avtorica opisuje tudi potrebe otrok, vplive
družinskega okolja na razvoj otrok ter vrste vzgojnih slogov. Empirični del vsebuje bistvene
povzetke intervjujev, ki jih je avtorica izvedla s starši, ki imajo svoje otroke vpisane v vrtec na
Vrhniki. Vprašanja intervjuvancem se osredotočajo na izzive v komunikaciji med starši in
otroki ter na načine reševanja konfliktov, ki nastanejo v odnosih med njimi. Analiza odgovorov
staršev, ki so odgovarjali na vprašanja, kaže, da se starši s svojimi otroki premalo pogovarjajo
in preživijo premalo časa skupaj, nadalje tudi, da je materam bolj kot očetom neprijetno z
otrokom spregovoriti o težkih temah, da je neupoštevanje ritualov najpogostejši vzrok za
prepire v družini ter da starši v konfliktnih situacijah najpogosteje dvignejo glas in da takrat
tudi pogosto spregovorijo o svojih občutkih.
Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: družina, vzgoja, odnosi, konflikti, komunikacija, reševanje težav, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 850; Prenosov: 101 Celotno besedilo (1,17 MB) |
36. Koncept protektivnega otroštvaAndrejka Berce, 2015 Opis: V diplomskem delu sem se osredotočila na vzgojo predšolskih otrok v novodobni družini.
V teoretičnem delu naloge sem najprej predstavila tako družino, njene člane, njihovo vlogo
kot tipe vzgoje znotraj družin ter pomen vzgoje otrok v predšolskem obdobju, in sicer z
namenom, da smo spoznali akterje, ki so vključeni v sam proces protektivnega otroštva.
Opredelila sem, kaj pojem »protektivno otroštvo« sploh pomeni in kako ga različni avtorji
definirajo, kako se izraža intenzivna skrb za otroke, njihovo blaginjo, njihovo nadaljnje
izobraževanje. Poiskala sem nekatere vidne posledice zaščitniške vzgoje, ki se kažejo v
dobi odraščanja oz. osamosvajanja kot neuspeh protektivnega oz. zaščitniškega vedenja
staršev do svojih otrok v predšolskem obdobju.
V empiričnem delu naloge sem vsa pridobljena teoretična znanja poskušala povezati s
praktičnimi izkušnjami. Opravila sem intervjuje s petimi novodobnimi starši, od tega je
eden izmed njih strokovni delavec v vzgoji in izobraževanju. Zanimalo me je, kakšen je
njihov pogled na vzgojo otrok v današnjem času, ki je poln vsesplošnih sprememb, in kako
zahtevna naloga se jim zdi vzgoja. Preverjala sem še, s kakšnimi težavami se srečujejo pri
sami vzgoji in pri postavljanju meja otroku v predšolskem obdobju. Z rezultati ugotovitev
sem odgovorila na zastavljena raziskovalna vprašanja. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: otrok, starši, protektivno otroštvo, vzgoja, družina Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1210; Prenosov: 107 Celotno besedilo (1,21 MB) |
37. Prehranjevalne navade mladostnikovJasna Ambrožič, 2015 Opis: V diplomskem delu sem se osredotočila na prehranjevalne navade mladostnikov,
osnovnošolcev.
V teoretičnem delu sem najprej opredelila, kaj to zdravo prehranjevanje sploh je. Opisala sem
pomen zajtrka v vsakodnevni prehrani, saj je le-ta eden izmed ključnih dejavnikov za zdrav
začetek dneva, kar pa je še posebej pomembno pri šoloobveznih otrocih. Nadalje sem
opredelila pomen ogljikov hidratov, beljakovin, maščob, vitaminov in mineralov ter sadja in
zelenjave v prehrani.
Sledi sociološki vidik oblikovanja prehranjevalnih navad, kako nanje vpliva družina, fizično
okolje, vrstniki in mediji. Ker hrana ni zgolj dobrina za potešitev lakote, sem opisala tudi njen
psihološki pomen, kako se skozi hrano odražajo čustva, ter napake, ki jih starši počnejo, ko
hrano izkoriščajo kot simbol nagrajevanja.
Ker me je zanimalo prehranjevanje šoloobveznih otrok, sem v četrtem in petem podpoglavju
opisala prehrano v šoli, kako je le-ta opredeljena zakonsko, ter možne nadaljnje ukrepe za
izboljšanje prehranjevalnih navad mladostnikov.
V empiričnem delu naloge sem vsa teoretično pridobljena znanja poskušala preveriti v praksi.
V pomoč so mi bili anketni vprašalniki, ki sem jih razdelila med osnovnošolce treh šol v
domačem kraju. Zanimale so me predvsem njihove prehranjevalne navade, uživanje zajtrkov,
uživanje sadja in zelenjave, sokov, sladkarij ter samoocena prehranjevalnih navad. Z rezultati
ugotovitev sem odgovorila na zastavljena raziskovalna vprašanja in preverjala zastavljene
hipoteze. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: prehranjevalne navade, mladostniki, šolska prehrana, osnovnošolci, družina, diplomske naloge Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1031; Prenosov: 147 Celotno besedilo (1,74 MB) |
38. Komunikacija in reševanje konfliktnih situacij med starši in otroki v družiniTanja Tominec, 2012 Opis: V zadnjem času je za starše pomembno predvsem kakovostno družinsko življenje. Pri tem
imata bistveno vlogo dobra komunikacija in uspešno reševanje konfliktov.
Diplomska naloga opredeljuje družino, pogovore, komunikacijo, konflikte in strategije
reševanja konfliktov. Kvantitativna in kvalitativna raziskava sta pokazali, da je komunikacija
med starši in otroki dobra, da se z mamo in očetom bolje razumejo sinovi kot hčere, da ni
razlik v komunikaciji med starši in otroki iz ruralnega ali mestnega okolja, da na
komunikacijo z mamo vpliva zaupanje staršem, občutek, da me imajo starši radi in počutje
doma. Današnji starši se več pogovarjajo z otroki, vendar menijo, da je pogovorov premalo.
V družinah se pogovarjajo o svojih potrebah, željah, o doživljanju in čustvih. Komunikacija je
raznovrstna in se razlikuje od družine do družine. Konflikti med starši in otroki se pojavljajo
na področju šolanja, socialnih dejavnosti, družinskih odnosov in obveznosti. Načinov za
reševanje konfliktov je veliko, eni so uspešni, drugi ne. Starši in otroci večinoma konflikte
rešujejo konstruktivno, s sklepanjem kompromisov in pogajanjem. Iz ugotovitev so izpeljani
predlogi za uspešno reševanje konfliktnih situacij med starši in otroki v družini. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: družina, komunikacija, pogovori, konflikti, reševanje konfliktov Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1312; Prenosov: 130 Celotno besedilo (1,37 MB) |
39. Sindrom izgorelosti pri sodobni ženskiChristian Volčanšek, 2020 Opis: V sodobni družbi je težko spregledati številne boje za enakopravnost. V tem diplomskem
delu smo pozornost posvetili tistemu, ki morda traja najdlje od vseh – boju za žensko
enakopravnost. Čeprav imamo občutek, da je to cilj, ki smo ga že dosegli, pa sodobno žensko
v današnji družbi čakajo popolnoma novi izzivi in eden izmed njih je tudi sindrom
izgorelosti. Tema diplomske naloge obravnava vlogo sodobne ženske in išče korelacijo z
naraščajočim številom sindroma izgorelosti med njimi. V ta namen smo uporabili
kvantitativno metodo raziskave in izvedli raziskovalno anketo. Pridobili smo mnenja
številnih sodobnih žensk, ki so odgovarjale na naslednja raziskovalna vprašanja: ali je
sodobna ženska res bolj dovzetna, da se sreča s sindromom izgorelosti od moškega? Kakšno
je breme dvojne vloge junaške mame in uspešne karieristke? Lahko materinstvo poleg vse
lepote predstavlja tudi ogromno breme? Ugotovili smo, kako močno na sodobno žensko
vplivajo družbena pričakovanja in koliko njihova lastna. Dobili smo odgovore, kdo sestavlja
podporno okolje sodobne ženske in ali je razlog za naraščajoč sindrom izgorelosti nepodpora
parnerjev. Predelali smo literaturo, ki obdeluje področje enakosti med spoloma, in prišli do
ugotovitev, ali so razlike med moškim in žensko prirojene ali privzgojene. Pomemben
rezultat je bil tudi odziv na vprašanje, če imajo ženske res manj možnosti za uspeh v
poslovnem svetu od moških. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: izgorelost, ženske, stres, materinstvo, kariera, družina, diplomske naloge Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1052; Prenosov: 91 Celotno besedilo (1,91 MB) |
40. Nasilje nad otroki v družini kot dejavnik tveganja za razvoj težav v duševnem zdravjuTeja Boštjančič, 2020 Opis: Magistrsko delo z naslovom »Nasilje nad otroki v družini kot dejavnik tveganja za razvoj težav
v duševnem zdravju« obravnava nasilje nad otroki v družini in posledice v duševnem zdravju.
Cilj magistrskega dela je ugotoviti, kakšne posledice v duševnem zdravju, tako v otroštvu kot
v odraslosti, ima lahko posameznik, ki je bil v otroštvu izpostavljen nasilju v družini. Vsebina
magistrskega dela je razdeljena na tematske sklope. V prvem delu je predstavljena družina kot
sistem, funkcije družine, vzgojni stili, teorija navezanosti ter nasilje v družini. Opredeljene so
vrste nasilja v družini, povzročitelji nasilja in ranljive skupine. V osrednjem delu magistrskega
dela je predstavljeno in opredeljeno nasilje nad otroki v družini ter opisane oblike oziroma vrste
nasilja. V osrednjem delu naloge so prav tako opisane posledice nasilja nad otroki v družini.
Predstavljene so težave v duševnem zdravju otroka, ki so posledica nasilja v družini, ter
anksioznost in depresija v odraslosti kot posledica izkušnje z nasiljem v družini v otroštvu.
Anksioznost in depresija ter nasilje nad otroki v družini so prikazani kot dejavnik tveganja za
razvoj anksioznosti in depresije v odraslosti. Zadnji del magistrskega dela je empirični in
prinaša študijo primera. Predstavljen je primer odraslega moškega, ki je imel v otroštvu
izkušnjo z nasiljem v družini, v odraslosti pa ima težave z anksioznostjo in občasnimi
depresivnimi obdobji. Podatki so zbrani s pomočjo dveh nestrukturiranih intervjujev in enega
delno strukturiranega intervjuja ter analizirani in interpretirani na podlagi kvalitativne analize.
Na podlagi preučevanja literature, raziskovanja ter izvedbe študije primera ugotavljamo, da
nasilje nad otroki v družini vpliva na razvoj težav v duševnem zdravju v otroštvu, kot tudi v
odraslosti. Osebe, ki so bile v otroštvu izpostavljene nasilju v družini, pa imajo večjo možnost
za razvoj težav z anksioznostjo in depresijo v odraslosti. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: družina, nasilje, otroci, posledice nasilja, anksioznost, depresija, magistrske naloge Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1176; Prenosov: 275 Celotno besedilo (1,69 MB) |