Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


31 - 40 / 62
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
31.
Pasti modernega starševstva
Tjaša Rataj, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, otroštvo, vzgoja, avtoriteta, razvajenost, protektivno otroštvo
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 838; Prenosov: 0

32.
Povezanost vzgojnih stilov staršev z razvojem samopodobe pri mladostnikih
Tanja Gregorin, 2016

Opis: Diplomsko delo predstavlja analizo vzgojnih stilov staršev v povezavi s samopodobo mladostnikov. Teoretični del vsebuje teorije in raziskave družine, različnih vzgojnih stilov, obdobje mladostništva, samopodobe mladostnikov na različnih področij kot so družinska, čustvena, medosebna, akademska, telesna in splošna samopodoba, ter povezave same vzgoje z razvojem samopodobe. V empiričnem delu diplomske naloge je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med 111 anketiranci. Ugotovili smo, da je vzgoja staršev povezana z razvojem posameznikove samopodobe. Pokazalo se je, da vzgojni stili vplivajo na različna področja samopodobe, največji vpliv pa se je pokazal ravno pri družinski samopodobi, torej, kako otroci vidijo svojo družino ter svojo vlogo v njej ter kako si sami predstavljajo svojo bodočo družino. Zato je poudarjena pomembnost primernega izbora vzgojnega stila staršev, saj ta vpliva na samopodobo mladostnikov ter njihovo mnenje o samem sebi. V obdobju mladostništva pa je zelo pomembno, kakšna je posameznikova samopodoba, saj se mladostniki v tem obdobju veliko srečujejo z odnosi z osebami istega ter nasprotnega spola, začnejo se telesno razvijati in spreminjati, prav tako pa se tudi začnejo odločati, s čim se želijo v življenju ukvarjati in posledično izbirajo oziroma usmerijo svoj študij ter začnejo iskati primernega partnerja, s katerim si bodo v prihodnosti ustvarili svojo družino.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, mladostniki, vzgoja, vzgojni stili, samopodoba, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 929; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

33.
Vpliv stila navezanosti na razumevanje osebne svobode
Kaja Kraljevič, 2016

Opis: V diplomski nalogi obravnavam povezavo med razumevanjem osebne svobode in oblikovanimi stili navezanosti v primarni družini ter kasneje v partnerskem odnosu. Posebej sem se posvetila partnerskemu odnosu in izbiri partnerja. Izhajala sem iz dejstva, da stil navezanosti, ki ga oseba oblikuje v otroštvu vpliva tudi na razumevanje svobode. Pri svojih intervjuvancih sem skušala najprej ugotoviti, kako so v primarni družini razumeli pojem osebne svobode, nato sem to povezala s stilom navezanosti, ki ga je sogovornik oblikoval. Zanimalo me je, kakšno sporočilo o svobodi izhaja iz različnih stilov navezanosti. V nadaljevanju sem raziskovala, ali so sogovorniki stil navezanosti prenesli tudi v svoj partnerski odnos, oziroma ali so si izbrali partnerja, ki jim je omogočil nadaljevanje prvotnega stila navezanosti. Moja kvalitativna raziskava črpa izhodišča iz teorije navezanosti Johna Bowlbyja in Mary Ainsworth. V vprašanjih za polstrukturiran intervju pa sem skušala zajeti temeljne potrebe, ki naj bi jih posameznik zadovoljil v družini, kot jih navaja Gabi Čačinovič-Vogrinčič. Opravila sem štiri poglobljene polstrukturirane intervjuje, s tremi ženskami in enim moškim. Hipoteze sem preverjala s pomočjo opisov stilov navezanosti Johna Bowlbyja in Mary Ainsworth ter Intervjuja navezanosti v odraslosti. Zavedam se, da je pojem svobode zelo kompleksen, vendar sem v kontekstu diplomske naloge iskala predvsem morebitne dejavnike psihičnega ali celo fizičnega nasilja v odnosih. Prav tako sem preverjala prisotnost fleksibilnih ali nefleksibilnih prepričanj, prisotnost sprejemanja in spoštovanja. Rezultati so pokazali, da se stili navezanosti iz otroštva v večini primerov prenesejo tudi v partnerski odnos, kar pomeni, da so si intervjuvanci izbrali partnerja, ki jim je tak stil omogočil. Odgovori so še pokazali, da so sogovorniki v partnerskem odnosu navadno zadovoljili enake potrebe kot v primarni družini. Ker sem pri vsakem odgovoru skušala oceniti tudi prisotnost »svobode«, sem pričakovano prišla do ugotovitve, da je bil v varno navezanih družinah, pojem osebne svobode neprimerno bolj prisoten kot pri ostalih. Te družine so izkazovale več strpnosti, spoštovanja, člani družine so si bolj zaupali in večkrat so med seboj podelili čustva.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, partnerstvo, osebna svoboda, stili navezanosti, ljubezen, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 876; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1021,69 KB)

34.
Osamosvajanje mladih odraslih
Ana Mirt, 2015

Opis: Obdobje mladih odraslih je čas, ko se mladi iz mladostnikov razvijejo v odrasle. V preteklosti je to osamosvajanje mladih potekalo po tradicionalnih prehodih, ki pa danes ne držijo več. V sodobni družbi je namreč prišlo do izrazitega podaljšanja mladosti. Namen diplomske naloge je spoznati življenje mladih odraslih, njihovo osamosvajanje ter ugotoviti, kako oni sami gledajo na ta proces. Diplomska naloga raziskuje obdobje prehoda mladih v odraslost. V teoretičnem delu naloge smo obravnavali pomembna področja obdobja prehoda v odraslost. Tako smo opredelili obdobje zgodnje odraslosti, prehod v odraslost, pomembnost družinskih in partnerskih odnosov ter področji izobraževanja in zaposlovanja. Drugi del oziroma empirični del raziskovalne naloge pa temelji na kvalitativni raziskavi, s katero smo želeli ugotoviti, kateri dejavniki najbolj vplivajo na osamosvajanje mladih. Rezultati, ki smo jih pridobili z intervjuji, so nam pokazali, da je osamosvajanje mladih odraslih kompleksen proces in da je odvisen od več prepletajočih se dejavnikov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: osamosvajanje, podaljšana mladost, družina, partnerski odnosi, izobraževanje, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 859; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (737,79 KB)

35.
Reševanje konfliktov med otroki in starši
Ana Podlipnik, 2018

Opis: Magistrsko delo z naslovom »Reševanje konfliktov med otroki in starši« obravnava odnose in komunikacijo med otroki in starši, reševanje konfliktov med njimi ter načine ravnanja v takšnih situacijah. Ambicija magistrskega dela je ugotoviti, kako se starši odzovejo na konflikte, ki nastanejo v odnosih z otroki, in analizirati, ali so njihovi odzivi ustrezni ter če niso, kakšni bi morali biti. Ugotovitve lahko psihosocialnim svetovalcem pomagajo pri delu s starši, ki imajo težave pri komunikaciji z otroki pri razreševanju konfliktov. Vsebina magistrskega dela je razdeljena na tri glavne vsebinske sklope: teoretičnega, empiričnega in tistega, v katerem avtorica izvede analizo empiričnega dela ter poda svoje predloge. Uvod in zaključek povezujeta magistrsko delo v zaključeno celoto. V teoretičnem delu se avtorica osredotoča na obravnavo družine ter odnosov znotraj nje. Posebno pozornost namenja opredelitvi družine, komunikacijskim procesom ter soočanju s problemi. Avtorica opisuje tudi potrebe otrok, vplive družinskega okolja na razvoj otrok ter vrste vzgojnih slogov. Empirični del vsebuje bistvene povzetke intervjujev, ki jih je avtorica izvedla s starši, ki imajo svoje otroke vpisane v vrtec na Vrhniki. Vprašanja intervjuvancem se osredotočajo na izzive v komunikaciji med starši in otroki ter na načine reševanja konfliktov, ki nastanejo v odnosih med njimi. Analiza odgovorov staršev, ki so odgovarjali na vprašanja, kaže, da se starši s svojimi otroki premalo pogovarjajo in preživijo premalo časa skupaj, nadalje tudi, da je materam bolj kot očetom neprijetno z otrokom spregovoriti o težkih temah, da je neupoštevanje ritualov najpogostejši vzrok za prepire v družini ter da starši v konfliktnih situacijah najpogosteje dvignejo glas in da takrat tudi pogosto spregovorijo o svojih občutkih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, vzgoja, odnosi, konflikti, komunikacija, reševanje težav, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 850; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

36.
Koncept protektivnega otroštva
Andrejka Berce, 2015

Opis: V diplomskem delu sem se osredotočila na vzgojo predšolskih otrok v novodobni družini. V teoretičnem delu naloge sem najprej predstavila tako družino, njene člane, njihovo vlogo kot tipe vzgoje znotraj družin ter pomen vzgoje otrok v predšolskem obdobju, in sicer z namenom, da smo spoznali akterje, ki so vključeni v sam proces protektivnega otroštva. Opredelila sem, kaj pojem »protektivno otroštvo« sploh pomeni in kako ga različni avtorji definirajo, kako se izraža intenzivna skrb za otroke, njihovo blaginjo, njihovo nadaljnje izobraževanje. Poiskala sem nekatere vidne posledice zaščitniške vzgoje, ki se kažejo v dobi odraščanja oz. osamosvajanja kot neuspeh protektivnega oz. zaščitniškega vedenja staršev do svojih otrok v predšolskem obdobju. V empiričnem delu naloge sem vsa pridobljena teoretična znanja poskušala povezati s praktičnimi izkušnjami. Opravila sem intervjuje s petimi novodobnimi starši, od tega je eden izmed njih strokovni delavec v vzgoji in izobraževanju. Zanimalo me je, kakšen je njihov pogled na vzgojo otrok v današnjem času, ki je poln vsesplošnih sprememb, in kako zahtevna naloga se jim zdi vzgoja. Preverjala sem še, s kakšnimi težavami se srečujejo pri sami vzgoji in pri postavljanju meja otroku v predšolskem obdobju. Z rezultati ugotovitev sem odgovorila na zastavljena raziskovalna vprašanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: otrok, starši, protektivno otroštvo, vzgoja, družina
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1210; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

37.
Prehranjevalne navade mladostnikov
Jasna Ambrožič, 2015

Opis: V diplomskem delu sem se osredotočila na prehranjevalne navade mladostnikov, osnovnošolcev. V teoretičnem delu sem najprej opredelila, kaj to zdravo prehranjevanje sploh je. Opisala sem pomen zajtrka v vsakodnevni prehrani, saj je le-ta eden izmed ključnih dejavnikov za zdrav začetek dneva, kar pa je še posebej pomembno pri šoloobveznih otrocih. Nadalje sem opredelila pomen ogljikov hidratov, beljakovin, maščob, vitaminov in mineralov ter sadja in zelenjave v prehrani. Sledi sociološki vidik oblikovanja prehranjevalnih navad, kako nanje vpliva družina, fizično okolje, vrstniki in mediji. Ker hrana ni zgolj dobrina za potešitev lakote, sem opisala tudi njen psihološki pomen, kako se skozi hrano odražajo čustva, ter napake, ki jih starši počnejo, ko hrano izkoriščajo kot simbol nagrajevanja. Ker me je zanimalo prehranjevanje šoloobveznih otrok, sem v četrtem in petem podpoglavju opisala prehrano v šoli, kako je le-ta opredeljena zakonsko, ter možne nadaljnje ukrepe za izboljšanje prehranjevalnih navad mladostnikov. V empiričnem delu naloge sem vsa teoretično pridobljena znanja poskušala preveriti v praksi. V pomoč so mi bili anketni vprašalniki, ki sem jih razdelila med osnovnošolce treh šol v domačem kraju. Zanimale so me predvsem njihove prehranjevalne navade, uživanje zajtrkov, uživanje sadja in zelenjave, sokov, sladkarij ter samoocena prehranjevalnih navad. Z rezultati ugotovitev sem odgovorila na zastavljena raziskovalna vprašanja in preverjala zastavljene hipoteze.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prehranjevalne navade, mladostniki, šolska prehrana, osnovnošolci, družina, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1031; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

38.
Komunikacija in reševanje konfliktnih situacij med starši in otroki v družini
Tanja Tominec, 2012

Opis: V zadnjem času je za starše pomembno predvsem kakovostno družinsko življenje. Pri tem imata bistveno vlogo dobra komunikacija in uspešno reševanje konfliktov. Diplomska naloga opredeljuje družino, pogovore, komunikacijo, konflikte in strategije reševanja konfliktov. Kvantitativna in kvalitativna raziskava sta pokazali, da je komunikacija med starši in otroki dobra, da se z mamo in očetom bolje razumejo sinovi kot hčere, da ni razlik v komunikaciji med starši in otroki iz ruralnega ali mestnega okolja, da na komunikacijo z mamo vpliva zaupanje staršem, občutek, da me imajo starši radi in počutje doma. Današnji starši se več pogovarjajo z otroki, vendar menijo, da je pogovorov premalo. V družinah se pogovarjajo o svojih potrebah, željah, o doživljanju in čustvih. Komunikacija je raznovrstna in se razlikuje od družine do družine. Konflikti med starši in otroki se pojavljajo na področju šolanja, socialnih dejavnosti, družinskih odnosov in obveznosti. Načinov za reševanje konfliktov je veliko, eni so uspešni, drugi ne. Starši in otroci večinoma konflikte rešujejo konstruktivno, s sklepanjem kompromisov in pogajanjem. Iz ugotovitev so izpeljani predlogi za uspešno reševanje konfliktnih situacij med starši in otroki v družini.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, komunikacija, pogovori, konflikti, reševanje konfliktov
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1312; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

39.
Sindrom izgorelosti pri sodobni ženski
Christian Volčanšek, 2020

Opis: V sodobni družbi je težko spregledati številne boje za enakopravnost. V tem diplomskem delu smo pozornost posvetili tistemu, ki morda traja najdlje od vseh – boju za žensko enakopravnost. Čeprav imamo občutek, da je to cilj, ki smo ga že dosegli, pa sodobno žensko v današnji družbi čakajo popolnoma novi izzivi in eden izmed njih je tudi sindrom izgorelosti. Tema diplomske naloge obravnava vlogo sodobne ženske in išče korelacijo z naraščajočim številom sindroma izgorelosti med njimi. V ta namen smo uporabili kvantitativno metodo raziskave in izvedli raziskovalno anketo. Pridobili smo mnenja številnih sodobnih žensk, ki so odgovarjale na naslednja raziskovalna vprašanja: ali je sodobna ženska res bolj dovzetna, da se sreča s sindromom izgorelosti od moškega? Kakšno je breme dvojne vloge junaške mame in uspešne karieristke? Lahko materinstvo poleg vse lepote predstavlja tudi ogromno breme? Ugotovili smo, kako močno na sodobno žensko vplivajo družbena pričakovanja in koliko njihova lastna. Dobili smo odgovore, kdo sestavlja podporno okolje sodobne ženske in ali je razlog za naraščajoč sindrom izgorelosti nepodpora parnerjev. Predelali smo literaturo, ki obdeluje področje enakosti med spoloma, in prišli do ugotovitev, ali so razlike med moškim in žensko prirojene ali privzgojene. Pomemben rezultat je bil tudi odziv na vprašanje, če imajo ženske res manj možnosti za uspeh v poslovnem svetu od moških.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: izgorelost, ženske, stres, materinstvo, kariera, družina, diplomske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1052; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

40.
Nasilje nad otroki v družini kot dejavnik tveganja za razvoj težav v duševnem zdravju
Teja Boštjančič, 2020

Opis: Magistrsko delo z naslovom »Nasilje nad otroki v družini kot dejavnik tveganja za razvoj težav v duševnem zdravju« obravnava nasilje nad otroki v družini in posledice v duševnem zdravju. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, kakšne posledice v duševnem zdravju, tako v otroštvu kot v odraslosti, ima lahko posameznik, ki je bil v otroštvu izpostavljen nasilju v družini. Vsebina magistrskega dela je razdeljena na tematske sklope. V prvem delu je predstavljena družina kot sistem, funkcije družine, vzgojni stili, teorija navezanosti ter nasilje v družini. Opredeljene so vrste nasilja v družini, povzročitelji nasilja in ranljive skupine. V osrednjem delu magistrskega dela je predstavljeno in opredeljeno nasilje nad otroki v družini ter opisane oblike oziroma vrste nasilja. V osrednjem delu naloge so prav tako opisane posledice nasilja nad otroki v družini. Predstavljene so težave v duševnem zdravju otroka, ki so posledica nasilja v družini, ter anksioznost in depresija v odraslosti kot posledica izkušnje z nasiljem v družini v otroštvu. Anksioznost in depresija ter nasilje nad otroki v družini so prikazani kot dejavnik tveganja za razvoj anksioznosti in depresije v odraslosti. Zadnji del magistrskega dela je empirični in prinaša študijo primera. Predstavljen je primer odraslega moškega, ki je imel v otroštvu izkušnjo z nasiljem v družini, v odraslosti pa ima težave z anksioznostjo in občasnimi depresivnimi obdobji. Podatki so zbrani s pomočjo dveh nestrukturiranih intervjujev in enega delno strukturiranega intervjuja ter analizirani in interpretirani na podlagi kvalitativne analize. Na podlagi preučevanja literature, raziskovanja ter izvedbe študije primera ugotavljamo, da nasilje nad otroki v družini vpliva na razvoj težav v duševnem zdravju v otroštvu, kot tudi v odraslosti. Osebe, ki so bile v otroštvu izpostavljene nasilju v družini, pa imajo večjo možnost za razvoj težav z anksioznostjo in depresijo v odraslosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, nasilje, otroci, posledice nasilja, anksioznost, depresija, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1176; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh