1. |
2. |
3. Ureditev dvojnega državljanstva v slovenskem pravnem reduUrška Skočir, 2018 Opis: V diplomski nalogi bom bolj podrobno predstavila tematiko o ureditvi dvojnega državljanstva v slovenskem pravnem redu. V uvodu obravnavam pojem državljanstva, njegovo pridobitev in prenehanje v Republiki Sloveniji. Bolj poglobljeno preučujem dvojno državljanstvo in ga primerjam z nekaterimi državami EU. V zaključku navajam še odločbo Ustavnega sodišča. S pojmom državljanstva lahko označimo pripadnost posameznika določeni državi. Gre za lojalnost dvosmerne narave, ko ima državljan določene dolžnosti do države, prav tako pa jih ima država do državljana.Odnos posameznikov do dvojnega državljanstva se je skozi stoletja spreminjal.Prve dokumente na temo državljanstva smo lahko zasledili že v antičnih državah, nove smernice pa smo dobili v času francoske revolucije. V 19. in 20. stoletju se je koncept državljanstva razvijal v različnih smereh. Haaška konvencija iz leta 1930 je bila tista, ki je prva razglašala načelo, da bi bilo čim manj oseb brez državljanstva, hkrati pa je bila podlaga za "Konvencijo iz leta 1963", ki je temeljila na enojnem državljanstvu. Dvojno državljanstvo skoraj nikoli nima pozitivnega vpliva, saj si dve državi lastita pravico do izpolnjevanja državljanskih obveznosti. Velika večina evropskih držav se zavzema zato, da ne bi prihajalo do oseb brez državljanstva in oseb z dvojnim državljanstvom. Zaradi vojn, ekonomskih in drugih razlogov bo v prihodnosti več migracij ljudi, posledično se bo povečalo število dvojnih državljanstev na podlagi naturalizacije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: državljanstvo, dvojno državljanstvo, Haaška konvencija (1930), migracije, diplomske naloge
Objavljeno: 26.07.2018; Ogledov: 4064; Prenosov: 291
 Celotno besedilo (3,08 MB) |
4. Pridobitev državljanstva po izredni naturalizacijiVeronika Jarc, 2021 Opis: Pridobitev državljanstva po izredni naturalizaciji je eden izmed rednih in veljavnih načinov pridobitve slovenskega državljanstva. Gre za pridobitev državljanstva na podlagi prošnje posameznika. Vsaka država suvereno odloča, kakšna merila bo postavila za takšen način pridobitve državljanstva. Glavna razlika v primerjavi z redno naturalizacijo je ta, da mora država imeti korist od prosilca, ter tudi, da gre pri izredni naturalizaciji za lažje pogoje pridobitve državljanstva kot pri redni, saj se ne zahteva dolge dobe prebivanja v državi in še nekaterih ostalih pogojev, ki v veliko primerih posamezniku otežujejo pridobitev državljanstva. Sprejem posameznika v državljanstvo mora koristiti državi iz nacionalnih, znanstvenih, gospodarskih, kulturnih ali podobnih razlogov. Izredna naturalizacija je mogoča za polnoletne osebe, ki s svojo dejavnostjo pripomorejo k mednarodnemu ugledu države. V diplomski nalogi bomo z deskriptivno metodo opisali sam postopek in morebitne posebnosti instituta izredne naturalizacije, koliko je država dolžna upoštevati mednarodna pravila pa tudi, kaj se zgodi s primarnim državljanstvom posameznika. Na koncu pa se bomo osredotočili na tako imenovano »prodajo« državljanstva, ki je dvignila veliko prahu, še posebno na ravni Evropske unije, kar je seveda upravičeno, saj ti posamezniki tako pridobijo tudi državljanstvo Unije in s tem prosto gibanje znotraj le-te
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: izredna naturalizacija, državljanstvo, državljanstvo EU, prodaja državljanstva, dvojno državljanstvo
Objavljeno: 24.02.2022; Ogledov: 1210; Prenosov: 130
Celotno besedilo (460,79 KB) |
