1. |
2. |
3. Implementacija ECM sistema v tuji javni ustanoviJan Ilijanić, 2018 Opis: V diplomski nalogi bomo spoznali vse temeljne gradnike, koncepte in arhitekture sistemov za upravljanje elektronskih poslovnih vsebin (ECM), med katere spadajo zajem vsebine, upravljanje z vsebino, shranjevanje, dolgotrajna hramba ter dostop do vsebine. Predstavili bomo praktičen primer implementacije ECM sistema v Makedonsko javno družbo za državne ceste, opisali bomo problemsko stanje in področja potrebe po ECM sistemu ter uporabljene programske rešitve. Predstavili bomo rezultate analize poslovnih procesov obdelave vhodne, izhodne in interne pošte v organizaciji ter način implementacije procesov v nov informacijski sistem. Opisali bomo IT infrastrukturo in namestitve strežnikov, na katerih so nameščene aplikacije ECM sistema kakor tudi uporabniške vmesnike in funkcionalnosti implementiranega ECM sistema in podsistemov, upravljanje z uporabniki in dostopnimi pravicami. Prav tako bomo opisali vse izvedene integracije z zunanjimi sistemi, ki jih organizacija potrebuje za izvajanje aktivnosti v ECM sistemu. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: poslovna vsebina, zajem, elektronska hramba, delovni tok, digitalizacija, ECM sistemi, mDocs, mScan, mSef Objavljeno: 26.10.2018; Ogledov: 2542; Prenosov: 2 |
4. Zadovoljstvo uporabnikov storitve e-arhiv Pošte SlovenijePetra Zidar, 2021 Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: trženje storitev, trženjski splet, zadovoljstvo uporabnikov, zvestoba uporabnikov, e-arhiv, e-hramba, e-poslovanje, poštne storitve, diplomsko delo Objavljeno: 14.04.2021; Ogledov: 1349; Prenosov: 103 Celotno besedilo (1,60 MB) |
5. Oporoka in oporočna sposobnost v Republiki Sloveniji – sodobni izzivi in dilemeFadil Trožić, 2022 Opis: Oporoka (lat. testamentum) velja kot strogo oblikovan, preklicen enostranski pravni posel, na podlagi katerega oporočitelj razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. Sama oporoka je lahko napisana v obliki oporoke, kar pripada oporočnemu dedovanju. V primeru neobstoja oporoke ali njene neveljavnosti velja dedovanje po zakonu. Poznamo več vrst oporok, in sicer lastnoročno oporoko, pisno oporoko pred pričami, sodno oporoko, mednarodno oporoko, notarsko oporoko in ustno oporoko. Po pripravi oporoke je oporočitelj dolžan poskrbeti tudi za njeno hrambo. Če oporoke ni ali se po smrti zapustnika ne najde, sledi dedovanje po zakonu. Zakoniti dediči dedujejo po dednih redih, dediči bližnjega dednega reda izključujejo dediče bolj oddaljenega dednega reda. Oporočna sposobnost je posebna pravna sposobnost izraziti svojo poslednjo voljo in s tem napraviti oporoko, jo spremeniti ali preklicati. Oporočno sposoben je vsakdo, ki je dopolnil 15 let in je v trenutku sestave oporoke sposoben za razsojanje. V primeru, ko nekdo izpodbija razsodnost zapustnika v času izjave poslednje volje, mora to tudi dokazati. Če zapustnik v času, ko je napravil oporoko, ni bil oporočno sposoben, je oporoka neveljavna. Do izpodbijanja je v določenem roku upravičen vsak sodedič. Ob izključitvi iz oporoke postanejo zakoniti dediči nujni dediči, ki jim pripada ½ deleža, ki bi jim pripadal, če bi dedovali po zakonu, npr. če bi dedič dedoval 1/3, deduje kot nujni dedič 1/6 (tj. ½ od 1/3). Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: oporoka, dedovanje po zakonu, oporočno dedovanje, nujni dedič, oporočna sposobnost, sodedič, hramba oporoke, oblike oporoke Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 555; Prenosov: 55 Celotno besedilo (666,21 KB) |