151. Spletna orodja za komunikacijo kot izziv izobraževanja na daljavo v osnovnih šolah jugovzhodne Slovenije v času epidemije covid-19Renata Maver, 2022 Opis: Epidemija Covid-19 je v zadnjih dveh letih močno zaznamovala osnovnošolsko izobraževanje v državi, ki je zaradi zaprtja osnovnih šol potekalo tudi na daljavo. V magistrski nalogi smo se osredotočili na izzive učiteljev in učencev osnovnih šol Jugovzhodne Slovenije, s katerimi so se ti soočali pri uporabi spletnih orodij za komunikacijo pri izobraževanju na daljavo v času epidemije Covid-19. Podatke, pridobljene z intervjuji, smo analizirali s kvalitativno analizo
podatkov in ugotovili številne izzive učiteljev in učencev osnovnih šol Jugovzhodne Slovenije, ki so pokazali pomanjkljivosti izobraževanja na daljavo v državi. Prav zato smo na podlagi teoretičnih izhodišč in ugotovitev raziskave oblikovali predloge za izboljšanje izobraževanja na
daljavo v slovenskih osnovnih šolah. Epidemija Covid-19 je pokazala, da je treba poskrbeti, da bo ob naslednji izredni situaciji izobraževanje na daljavo steklo bistveno bolje in z manj izzivi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: osnovnošolsko izobraževanje, izobraževanje na daljavo, spletna orodja
za komunikacijo, izzivi, OŠ Jugovzhodne Slovenije, epidemija Covid-19
Objavljeno: 25.02.2022; Ogledov: 1219; Prenosov: 136
 Celotno besedilo (2,18 MB) |
152. Pobuda za oceno ustavnosti na primeru financiranja zasebnega osnovnošolskega izobraževanjaAna Bakše, 2021 Opis: Diplomska naloga je posvečena ustavnemu sodišču in pobudi za oceno ustavnosti. Ustavno sodišče je neodvisen in avtonomen državni organ, ki izvršuje ustavnosodno presojo. Je najvišji organ sodne oblasti na nacionalni ravni. Njegove odločbe so zavezujoče. Kot primer pobude sta izbrani dve odločbi ustavnega sodišča, ki se nanašata na financiranje osnovnošolskega izobraževanja v zasebnih šolah. V prvi odločbi ustavno sodišče presojalo neskladje 86. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja z drugim odstavkom 57. člena ustave. Ustava terja od države, da se osnovnošolsko izobraževanje financira iz javnih sredstev. Zagovarja stališče, da je osnovnošolska izobrazba javna korist. Zakonska ureditev pa zasebnim šolam za izvajanje obveznega akreditiranega javnega programa zagotavlja 85- odstotno sofinanciranje. Predhodna odločba ustavnega sodišča, ki se je nanašala na vse tipe in stopnje izobraževanja, določila, da je v zakonodajalčevem polju proste presoje, v kolikšnem deležu bo sofinanciral zasebne šole. Ustavno sodišče je v presoji ugotovilo protiustavnost, zato je izdalo ugotovitveno odločbo in zakonodajalcu naložilo, da neskladje odpravi v roku enega leta. Nekaj let po odločitvi je ustavno sodišče ponovno pred podobno dilemo, le da se tokratna presoja nanaša na jutranje varstvo, dopolnilni pouk ter popoldansko bivanje. Ob enem pa pobudniki opomnijo ustavno sodišče na neizvršitev odločbe. Sodniki odločijo, da zadeva ni v neskladju z ustavo, saj da je jutranje varstvo, dopolnilni pouk ter popoldansko bivanje del razširjenega programa in ne obveznega. Ob enem pa ustavo sodišče okara zakonodajalca za neodzivnost, vendar se ne odloči za določitev načina izvršitve
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ustava, ustavno sodišče, pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti, odločba ustavnega sodišča, osnovnošolsko izobraževanje
Objavljeno: 25.02.2022; Ogledov: 913; Prenosov: 87
Celotno besedilo (459,28 KB) |
153. Evalvacija smiselnosti, učinkovitosti in kvalitete izvedenih izobraževanj na delovnem mestuKlara Zupančič, 2022 Opis: Če želijo biti delovne organizacije uspešne, morajo stremeti k nenehnemu razvoju. Hitro in predvsem primerno se morajo odzvati na vse spremembe, še zlasti glede sprememb v zakonodaji, tehnologiji in trgu. Brez zaposlenih, ki nenehno pridobivajo, izpopolnjujejo ter obnavljajo svoje znanje, je slednje zelo oteženo. Glede na vse pozitivne učinke, ki jih prinaša izobraževanje zaposlenih na delovnem mestu, je smiselno, da delovne organizacije svoje zaposlene nenehno spodbujajo k izobraževanju. V magistrski nalogi se osredotočamo na raziskovanje smiselnosti, učinkovitosti in kvaliteto izobraževanj, namenjenih zaposlenim v delovnih organizacijah. Predvsem nas o tem zanima mnenje delovnih organizacij in zaposlenih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: izobraževanje zaposlenih, delovna organizacija, delovno mesto, smiselnost, učinkovitost, kvaliteta
Objavljeno: 25.03.2022; Ogledov: 798; Prenosov: 0 |
154. Mladi in izzivi individualizacijeHadisa Džananović, 2021 Opis: V diplomski nalogi smo ugotavljali, kako selitev iz države in nadaljevanje življenja v drugi državi vpliva na osamosvajanje mladih. Poudarek raziskave je na mladih, ki so se preselili iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo. Zaradi velike gospodarske krize, družbenih in političnih izzivov, s katerimi se Bosna in Hercegovina še vedno spoprijema, je močno upočasnjena gospodarska rast države. To ima izrazit negativen vpliv predvsem na mlade. Nekateri mladi po končani srednji šoli ali fakulteti ostanejo pri starših, ker zaradi nezmožnosti zaposlitve nimajo finančnih sredstev, se pravi, da niso finančno neodvisni za svoje samostojno življenje in ne morejo zapustiti staršev. Zaradi razmer v Bosni in Hercegovini so bili nekateri mladi prisiljeni zapustiti svojo državo in se preseliti drugam. Mladi iz Bosne in Hercegovine vse bolj zapuščajo svojo državo, da bi našli svojo varno prihodnost. Ti mladi iščejo boljšo prihodnost in se dodatno šolajo v drugi državi (Sloveniji). V tej raziskavi uporabljamo kvalitativno metodo, ki temelji na polstrukturiranem intervjuju. V intervjuju sodeluje deset mladih, en fant in devet deklet, starih od 22 do 26 let. V tej diplomski nalogi raziskujemo, na kakšen način je prihod mladih iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo vplival na njihovo samostojnost? V nalogi ugotavljamo, da so motivi za odhod mladih iz države posledica želje po nadaljnjem izobraževanju in pridobivanju novih znanj in izkušenj, kar je povezano z ustvarjanjem več življenjskih priložnosti in lažjo zaposlitvijo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mladost, odraslost, življenjski potek, individualizacija, izobraževanje, pozna samostojnost, brezposelnost, migracije, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 670; Prenosov: 116
Celotno besedilo (1,18 MB) |
155. Igrifikacija v izobraževanjuSandra Obrez, 2021 Opis: Igrifikacijo najenostavneje opredelimo kot uporabo elementov iger, na primer lestvic, značk, točk, dosežkov, stopenj, izzivov itd., v okoliščinah, ki same po sebi ne vključujejo iger. Igre v izobraževanju so način izobraževanja, ki se v praksi uporablja že nekaj let. Igrifikacija je nastala oziroma nastajala skozi procese izobraževanja, saj so učitelji enotno menili, da učenci nimajo motivacije za učenje. Posledično se je razvil sam pojem, ki je dal učencem nove vsebine, nove možnosti za učenje in večje zanimanje za učenje. S pomočjo te prakse bi učenci lažje dosegali cilje in imeli boljše rezultate. Igrifikacija ni nastala samo zaradi boljših ocen v izobraževanju, temveč da se učenec sooči z novimi izzivi, da se z njimi spozna in se prilagodi. Učenci s pomočjo igrifikacije postavljajo v ospredje sebe, svoje cilje, znanje in razmišljanje.
Namen diplomske naloge je podrobno opisati in opredeliti pojma igrifikacija in igrifikacija v izobraževanju ter možnosti vključitve učencev prvega in drugega razreda osnovne šole. V raziskovalnem delu naloge smo želeli ugotoviti, ali anketiranci poznajo pojem igrifikacije, kaj menijo anketiranci o možnostih vključitve svojih otrok v igrifikacijo, ter kako igrifikacija vpliva na njihove otroke. Praktični del diplomske naloge je temeljil na anketnem vprašalniku, ki smo ga oblikovali s pomočjo obstoječe literature in ga sestavili z brezplačno aplikacijo 1KA.
Na osnovi raziskave oziroma rezultatov ankete smo ugotovili, da kar 72% anketiranih staršev ne pozna pojma igrifikacija, vendar pa bi svoje otroke z veseljem vključili v igrifikacijo v izobraževanju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: igrifikacija, anketiranci, motivacija, izobraževanje, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 785; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,29 MB) |
156. Scratch za učenje programiranjaAndreja Kernc, 2022 Opis: Scratch je orodje za blokovno programiranje, ki omogoča izdelavo interaktivnih zgodb, iger in animacij. Namenjen je otrokom med 8. in 16. letom, ponuja tudi poenostavljeno verzijo ScratchJr za mlajše otroke. Orodje spodbuja razvoj različnih vidikov razmišljanja, sposobnosti ugotavljanja različnih pristopov k reševanju problemov ter sposobnosti timskega dela, kar je uporabno širše, ne le na področju programiranja.
V nalogi predstavljam Scratch s teoretičnega in praktičnega vidika – vsebinske možnosti, primernost za učenje programiranja za otroke, možnost uporabe tako v šoli kot tudi doma ter dostopnost spletne pomoči za uporabo orodja. V nalogi prav tako ugotavljam, da avtorji načine učenja, kot jih ponuja Scratch, prepoznavajo kot pomembne v današnjem času, ko imamo na voljo ogromno informacij in problemov, za katere moramo najti čim boljše rešitve; pri slednjem nam pride prav ravno kritično razmišljanje in sposobnost razmišljanja izven okvirjev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Scratch, programiranje, izobraževanje, učenje, kreativno razmišljanje, računsko razmišljanje
Objavljeno: 09.05.2022; Ogledov: 1083; Prenosov: 142
Celotno besedilo (1,70 MB) |
157. |
158. |
159. |
160. |
