Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Strategija enotnega digitalnega trga in njen dosedanji razvoj
Jaša Blažič, 2017

Opis: To diplomsko delo je obsežna in celovita analiza literature ter ukrepov, ki so bili zadani, postavljeni in so v fazi spreminjanja in prilagajanja za dosego cilja strategije, ki se v sklopu prava Evropske unije imenuje Strategija enotnega digitalnega trga. Namen dela je, da se bralca spozna z delom Komisije na področju enotnega digitalnega trga prek opredelitve posameznih točk strategije. Prek opisne, razlagalne in normativne metode bo delo združevalo vse ukrepe strategije, ter analiziralo njihov razvoj. V prvem poglavju je tako razložen zakonodajni postopek, ki je uveljavljen v Evropski uniji za sprejem novih legislativnih ukrepov, in njegovi ključni akterji. Največ teže je postavljeno na delo Evropske komisije in njeno sposobnost, da spodbudi določene kritične ukrepe in na splošno določi strategijo razvoja Evropske unije. Od drugega poglavja naprej se delo odmika od splošnih in abstraktnih načel delovanja Evropske komisije in prehaja k bolj konkretnim zadevam, ki so bile nujne za sprejetje ukrepov znotraj strategije. Strategija je sestavljena iz treh stebrov, znotraj katerih so nanizani ukrepi, zato je vsako naslednje poglavje namenjeno enemu stebru strategije. V drugem poglavju so tako nanizani ukrepi, ki so predvsem ciljani na potrošnike in podjetja ter le-tem omogočajo boljši dostop do digitalnega blaga in storitev znotraj Evropske unije. Tretje poglavje se osredotoča na ukrepe, katerih cilj je oblikovanje ustreznega okolja in enakih konkurenčnih pogojev, da se doseže čim večji napredek v digitalnih omrežjih in inovativnih storitvah. To so nova oziroma spremenjena pravila telekomunikacijskega trga in storitev ter določeni ukrepi za povečanje varnosti in zasebnosti potrošnikov ter podjetij. Četrto poglavje pa zadeva zadnji steber strategije, in sicer so znotraj tega ukrepi za čim večje izkoriščanje potenciala za rast, ki ga ima evropsko digitalno gospodarstvo. Ukrepi na tem področju so predvsem usmerjeni proti internetnim in telekomunikacijskim tehnologijam.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: enotni digitalni trg, zakonodaja, strategija, Evropska unija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2695; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (916,06 KB)

2.
Dilema digitalne suverenosti Evropske unije
Zlatko Marinič, 2023

Opis: Prednosti informacijske družbe nastajajo za ceno vse večje odvisnosti od podatkov. To ustvarja napetosti med ekonomskimi interesi, varstvom zasebnosti in javne varnosti. Čeprav podatki spodbujajo digitalno gospodarstvo in ustvarjanje čezmejne vrednosti, vplivajo tudi na razmerja moči med državami in drugimi mednarodnimi akterji. Kot odgovor na takšno stanje so se pojavile različne aktualne politike lokalizacije ter regulacije podatkov, ki obravnavajo podatkovne ekosisteme in odmerjajo vplive deležnikov v kontekstu digitalne suverenosti. Pod pojmom »digitalna suverenost« se že leta odvija širok družbeni diskurz. Že bežen pogled na nešteto tujih akterjev, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, razkriva različne poglede na to vprašanje in še vsaj toliko različnih ciljev. Razširitev razumevanja tega pojma, ki še ni jasno opredeljen, je predpogoj za nadaljnjo razpravo in s tem zlasti za zagotovitev, da bo digitalna suverenost končno razumljena in dosežena za vse vpletene. V državah Evropske unije se trenutno postavlja vprašanje, v kolikšni meri bo odvisnost od tehnologij iz ZDA in Kitajske trajno vplivala na državno suverenost. Koncept digitalne suverenosti predstavlja prizadevanja EU, da bi nadomestila primanjkljaje v preteklih desetletjih, ki so jih povzročila neustrezna umestitev Evrope kot lokacije za razvoj programske in strojne opreme. Avtokratske države uporabljajo pot digitalne avtarkije, ZDA pa pot liberalizacije in visoke stopnje odprtosti. Po drugi strani pa imamo v EU visoko stopnjo varstva človekovih pravic, varovanja podatkov in liberalnih vrednot, ki so se razvijale skozi stoletja, kar je imelo pomembno vlogo pri manj izrazitem digitalnem razvoju. Pot evropskih držav do večje digitalne suverenosti je bila politično obravnavana kot »akcijski program«, vendar še zmeraj ni enotnega razumevanja ali opredelitve, kaj natančno pomeni digitalna suverenost, kje je EU in s tem tudi posamezna evropska država. Delo najprej vsebuje kratek zgodovinski pregled konceptualne vsebine, zadevnih akterjev in zakonodajnega stanja, nato pa razčleni razsežnosti, prednosti in trenutne omejitve koncepta digitalne suverenosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: digitalna suverenost, tehnološka suverenost, strateška avtonomija, enotni digitalni trg EU, podatkovna strategija, digitalizacija, digitalna preobrazba
Objavljeno: 18.01.2024; Ogledov: 156; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh