Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


11 - 20 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
Vpliv epidemije Covid-19 na prodajo nepremičnin v Sloveniji
Lien Vidmar, 2022

Opis: Predstavili smo dogajanje na nepremičninskem trgu v času epidemije Covid-19. Teoretični del smo namenili opisu temeljnih značilnosti nepremičnin, virusa Covid-19 ter njegov vpliv na slovensko gospodarstvo. Za praktični del smo črpali informacije iz poročila o trgu nepremičnin Geodetske uprave Republike Slovenije. Začeli smo s podatki o obsegu prodaje nepremičnin v letu 2020, preučili dogajanje cen vrst nepremičnin in preverili trenutno dogajanje na trgu. Za bolj poglobljeno sliko delovanja trga nepremičnin med epidemijo, smo pripravili interviju z direktorjema nepremičninske agencije. Zaključili smo z odgovorom na raziskovalno vprašanje in ovrženo hipotezo. Prodaja nepremičnin in cene so se znižale med 15 in 20 odstotkov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nepremičnine, trg nepremičnin, epidemija Covid-19, stanovanjske nepremičnine, poslovne nepremičnine, zemljišča, cene nepremičnin, prodaja nepremičnin.
Objavljeno: 13.06.2022; Ogledov: 733; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1002,18 KB)

12.
Vpliv epidemije COVID-19 na uporabo kvalificiranih digitalnih potrdil v Sloveniji
Karmen Hrovat, 2022

Opis: V magistrski nalogi smo proučili, kako je epidemija COVID-19 vplivala na uporabo kvalificiranih digitalnih potrdil v Sloveniji. S pomočjo izvedene spletne ankete in primerjav nekaterih rezultatov s podatki Statističnega urada RS smo ugotovili, da posamezniki digitalna potrdila najpogosteje uporabljajo za e-podpisovanje ter za oddajanje različnih e-vlog, nekaj manj jih z njim dostopa do raznih elektronskih portalov ter v e-bančništvo. Vpliv epidemije se, v primerjavi z obdobjem pred epidemijo, kaže predvsem v drugačnih deležih uporabe spletnih storitev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: elektronska identiteta, digitalno potrdilo, overitelj digitalnih potrdil, elektronski podpis, COVID-19, epidemija
Objavljeno: 15.07.2022; Ogledov: 890; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

13.
Vpliv Covid-19 epidemije na finančne pomoči v kmetijstvu Republike Slovenije
Veronika Jenc, 2021

Opis: Zagotavljanje in ohranjanje ustrezne finančne likvidnosti posameznikov in podjetij je predpogoj za uspešno premagovanje krizne situacije. Vpliv učinka epidemije Covid-19 na stanje v kmetijstvu je velik, zato je Republika Slovenija sprejela vrsto ukrepov za zajezitev širjenja novega korona virusa in sploščevanje epidemiološke krivulje. V največji meri se okrevanje kmetijsko-gospodarskega področja izvaja preko finančne pomoči. Finančna pomoč v času krize omogoča, da se zagotovi stabilnost delovanja. Namenjena je reševanju težav in ne izvajanju nekih novih zastavljenih ciljev. Magistrsko delo povzema ukrepe finančne pomoči sprejetih za omilitev posledic epidemije COVID-19 v kmetijstvu v letu 2020. Sprejeti ukrepi so tako predstavljali nabor pomoči z usmeritvijo, da se čim prej z jasnimi, specifičnimi cilji in čim večjo zajeto populacijo upravičencev, zagotovi omilitev posledic epidemije. Nujni ukrepi pomoči so tako sledili načelu varovanja zdravja in življenja ljudi ter zagotavljanja likvidnosti gospodarskim subjektom. Ukrepi pomoči so morali biti čim bolj učinkoviti, njihova izvedba pa nagla. Izvedena analiza je pokazala, da je bilo v letu 2020 sprejetih devet ukrepov pomoči na področju kmetijstva, ki so omogočili premagovanje težav v zvezi z izpadom dohodka kot posledice epidemije COVID-19, katerih plačnik je bila ARSKTRP. Rezultati analize so še pokazali, da je bilo v skupnem znesku porabljenih le slabih 60 odstotkov namenskih finančnih sredstev. Vendar splošno gledano bi vzrok za manjšo porabo sredstev od predvidene lahko pripisali ali slabemu izračunu predlagatelja predpisa ali pa prestrogim razpisnim pogojem, na katere se vlagatelji niso (z)mogli odzvati. Na koncu bi lahko tudi rekli, da so rezultati uspešnosti poslovanja kmetijskega sektorja pomembnejši kot samo črpanje sredstev, vendar višja poraba razpoložljivih namenskih finančnih sredstev bolj pripomore k uspešnejšemu okrevanju kmetijske dejavnosti za posledicami vpliva epidemije COVID-19.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kmetijstvo, COVID-19, epidemija, finančna pomoč, deljeno upravljanje, poraba finančnih sredstev
Objavljeno: 25.08.2022; Ogledov: 550; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (875,40 KB)

14.
Izobraževanje na daljavo – izziv ali prepreka
Vanja Užmah, 2022

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: epidemija, poučevanje na daljavo, tehnična podpora, digitalne kompetence, spletna izobraževanja
Objavljeno: 27.09.2022; Ogledov: 501; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

15.
Vpliv epidemije COVID-19 na institut dela na domu v Sloveniji
Nana Žalik, 2022

Opis: Epidemija COVID-19 je zelo ostro zarezala v naš vsakdan in v naše vsakdanje navade. Z namenom zajezitve širjenja koronavirusa je bilo na več področjih sprejetih več različnih ukrepov - na delovnopravnem področju je bilo eno takšnih delo na domu. Mnoga podjetja so se z namenom nadaljevanja nemotenih procesov in ohranitve delovnih mest prilagodila situaciji in množično organizirala delo na domu, kjer je bilo to mogoče. Naša zakonodaja ta institut pozna že preko pol stoletja, ga pa sicer ureja togo in skopo. Določa, da se lahko delo na domu uredi z dogovorom med delavcem in delodajalcem in s sklenitvijo primerne pogodbe. Z nastopom epidemije COVID-19 je bil izpolnjen glavni pogoj 169. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki omogoča, da se lahko v primeru izjemnih razmer delavcem enostransko odredi opravljanje dela na drugem kraju, torej tudi na domu. Delavci so bili prisiljeni zamenjati svoja delovna mesta za domače pisarne. Nekaterim je to ustrezalo, nekaterim ne, enako je bilo tudi pri delodajalcih; pri obojih so se pokazali pozitivni in negativni vplivi. Ti so bili tudi dejavnik pri odločitvi, ali si podjetje oziroma posameznik želi tako delati tudi v prihodnje. Zaradi vseh pozitivnih vplivov, ki so se pokazali, se zdi, da postaja delo na domu oziroma delo na daljavo globalno razširjena oblika dela prihodnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delovno razmerje, delo na domu, delo na daljavo, epidemija, COVID-10, koronavirus, izjemne razmere, odreditev dela na domu
Objavljeno: 19.10.2022; Ogledov: 503; Prenosov: 0

16.
Analiza obstoječih digitalnih rešitev za pomoč priseljencem pri integraciji v Sloveniji pred in med pojavom epidemije Covid-19
Miroslav Strniša, 2022

Opis: Epidemija covida-19 je v Republiki Sloveniji povzročila nove izzive v procesu integracije priseljencev. V času epidemije je bilo omejeno gibanje ljudi in posledično so bile organizacije, ki so pomagale priseljencem pri njihovi integraciji, prisiljene prekiniti osebne stike s priseljenci. Da bi lahko proces integracije nemoteno potekal, so se organizacije in priseljenci med epidemijo covida-19 skupaj usklajevali in učili novih znanj, ki so se nanašala na uporabo digitalnih rešitev. V magistrski nalogi smo se zato osredotočili na analizo obstoječih digitalnih rešitev za pomoč priseljencem pri integraciji v Sloveniji pred in med pojavom epidemije covida-19.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: priseljenci, digitalne rešitve, integracija, NVO, epidemija Covid-19, IKT-tehnologija
Objavljeno: 25.10.2022; Ogledov: 578; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (4,92 MB)

17.
Doživljanje stisk zaposlenih v zdravstveni negi v obdobju epidemije
Rebeka Misotič, 2022

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: epidemija, stiska zaposlenih, covid 19, zdravstvena nega, duševno zdravje
Objavljeno: 19.12.2022; Ogledov: 358; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (619,08 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

18.
Nasilje v družini kot posledica epidemije Covid-19
Alex Njivar, 2022

Opis: V diplomskem delu obravnavam, kako je epidemija Covid-19 vplivala na nasilje v družini. Epidemija je pripeljala do izgube človeških življenj po vsem svetu, prinesla je veliko sprememb v vsakdanje življenje posameznikov. Negativno je vplivala na gospodarstvo, mentalno zdravje, socialne stike in še bi lahko naštevala. Ljudje so med pandemijo čutili stres, strah, tesnobo ter osamljenost. Veliko ljudi se je spopadlo z depresijo in anksioznostjo. Med epidemijo je prišlo do znatnega povečanja primerov nasilja v družini. Dejavniki, ki so povečali nasilje v družini, so bili povečan stres, ekonomska negotovost, mentalna nestabilnost, socialna izolacija in zloraba alkohola in prepovedanih substanc. Povečalo se je tako fizično, psihično ter spolno nasilje. Največ nasilja se je zgodilo prav v intimno-partnerskih odnosih in družinah. V vsaki družini prihaja do konfliktov, saj je le ta sestavljena iz posameznikov, ki nimajo zmeraj enakih interesov in želja. Na družinsko življenje pa ne vplivajo samo interesi družine, ampak tudi zunanji dejavniki, kot so družbene razmere, socialne razmere in psihično zdravje družinskih članov. V času epidemije so se življenja oseb zelo spremenila, s tem pa tudi interesi, kar je pogosteje pripeljalo do napetosti med družinskimi člani. Družina, ki je osnovna celica človeške družbe, je izgubila svoj primaren pomen. V družini bi se morali počutiti varno, brezskrbo in si med seboj zaupati, pa vendar se je veliko oseb v družini počutilo osamljene, prestrašene in brez zaupanja do ostalih članov družine. V diplomski nalogi sem se dotaknila teme fizičnega, psihičnega, verbalnega, spolnega ter finančnega nasilja. Primerjala sem pojavnost prijavljenega in obravnavanega nasilja v letu 2020 in 2021, ker pa se zavedam, da precejšen odstotek nasilja v družini ostane neprijavljen in posledično neobravnavan, sem pripravila tudi anketo o izkušnji nasilja. Za konec sem dodala še anonimno intimno izpoved žrtve, ki je doživela partnersko nasilje na svoji koži.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, epidemija, Covid-19, nasilje, nasilje v družini, fizično nasilje, psihično nasilje, spolno nasilje, spolna zloraba otrok
Objavljeno: 13.01.2023; Ogledov: 551; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

19.
Izzivi managementa v javni upravi v času epidemije COVID-19
Tanja Zakrajšek, 2022

Opis: Slovenska javna uprava je bila od osamosvojitve Slovenije leta 1991 do danes deležna številnih reform. Vsaka reforma je prinesla preobrazbo javne uprave. Vendar pa se z vpeljavo novih pristopov, modelov managementa javne uprave, obstoječi model ne preneha izvajati, ampak novi model dopolni obstoječega. S pomočjo raziskave smo pokazali, da je v managementu slovenske javne uprave prisotna zmes elementov različnih modelov, od Webrovega modela birokratske države, ki je temeljni model managementa javne uprave, do elementov novega javnega managementa, ki vpeljuje prvine iz zasebnega sektorja in elementov modernejših modelov, ki jih skupaj imenujemo post-novi javni management. Epidemija COVID-19 je imela, in v času priprave tega dela še vedno ima, močan vpliv na delovanje vseh sfer življenja, tudi na delovanje javne uprave. Javna uprava se je morala hitro spoprijeti z nastalo situacijo in prilagoditi svoje delovanje, saj je epidemija izpostavila izzive, povezane s strateškim upravljanjem javne uprave in njeno učinkovitostjo ter uspešnostjo. Med epidemijo se je pokazala tudi potreba po boljši digitalizaciji javnih storitev in na tem področju opažamo precejšen napredek. Z digitalizacijo javne uprave in javnega sektorja pa so na obzorju nove reforme, saj je reformiranje proces, ki se, ko se neka reforma zaključi, ponovno zažene.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javna uprava, management, (post-)novi javni management, epidemija, COVID-19, reforma javne uprave, modeli managementa javne uprave
Objavljeno: 27.01.2023; Ogledov: 591; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (840,27 KB)

20.
Mednarodna primerjava interventnih ukrepov na področju omejevanja človekove pravice do zbiranja in združevanja – epidemija COVID-19
Boris Obolnar, 2023

Opis: Leto 2020 se je v svetovno zgodovino zapisalo kot leto pandemije virusa SARS-CoV-2, ki povzroča nalezljivo bolezen COVID-19. V Sloveniji je bila 12. marca prvič v slovenski zgodovini razglašena epidemija. V tem času je v državi vladalo izredno stanje, čeprav uradno nikoli ni bilo razglašeno. Pandemija je močno vplivala na uživanje ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic po svetu. Države so bile pri spopadanju s koronakrizo primorane sprejemati interventne ukrepe za zaščito življenja in zdravja ljudi. Namen pričujočega dela je bil sistematični pregled ter analiza ukrepov vlade Republike Slovenije (RS) za zajezitev in omilitev posledic epidemije na področju omejevanja pravice do zbiranja in združevanja, zlasti v prvem in drugem epidemiološkem valu. Za proučevanje problema smo uporabili kvalitativne metode družboslovnega raziskovanja in metodo mednarodne primerjave. S pomočjo slednje smo ukrepe RS primerjali z ukrepi Zvezne Republike Nemčije, Republike Avstrije in Kraljevine Švedske. Želeli smo raziskati njihovo ustavnost, učinkovitost ter vplive, ki jih prinašajo za družbo in gospodarstvo. Ukrepi so imeli v primerjanih državah pozitivne, kot tudi negativne vplive. Sprejemanje ukrepov je v državah privedlo do polemik glede demokracije in vladavine prava. S strani ustavnih sodišč so bile ugotovljene nekatere neskladnosti ukrepov z ustavami. Rezultati dela bodo prispevali k ozaveščanju o problematiki, ki je nastala kot posledica epidemije in sprejetih ukrepov v RS in mednarodnem prostoru; pripomogli bodo k jasnejšemu pogledu na ustavnost, učinkovitost ter vpliv ukrepov, odkrivanju najranljivejših družbenih skupin in panog v tem času ter služili kot izhodišče za nadaljnje raziskovanje na obravnavanem področju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: COVID-19, epidemija, pandemija, človekove pravice, svoboda gibanja, zbiranje in združevanje, interventni ukrepi, ustavnost, učinkovitost, mednarodna primerjava
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 425; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh