Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Meje širitve Evropske unije
Martina Kovačič Kuzmič, 2010

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: geografska omejitev EU, širitveni proces, evropska identiteta, pristopni procesi
Objavljeno: 28.05.2019; Ogledov: 2048; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (450,22 KB)

2.
3.
Slovenci in kolektivne identitete
Irena Pugelj, 2014

Opis: V nalogi se osredotočamo na proces oblikovanja nacionalne identitete Slovencev in pripadnosti ''slovenstvu'' skozi različna obdobja v narodovi zgodovini. Izhajamo iz predpostavke, da je pripadnost posameznika ''njegovi'' nacionalni identiteti skozi čas različno močno izražena in da na to vplivajo najrazličnejši dejavniki, med katerimi so zagotovo tudi posameznikovo zadovoljstvo z razmerami v skupnosti ali družbi, ki ji pripada. V prvem delu naloge razložimo pojme, ki jih povezujemo z nacionalno identiteto, ki v sodobni družbi predstavlja eno najtrdnejših kolektivnih identifikacij. Proces oblikovanja slovenske narodne zavesti razložimo skozi zgodovino slovenskega naroda, ki je po stoletjih ''zorenja'' v različnih državnih tvorbah s plebiscitno voljo postal nacija, narod s svojo državo. V raziskavi o dojemanju kolektivnih identitet med Slovenci ugotavljamo, kako so se skozi čas spreminjala stališča Slovencev v odnosu do kolektivnih identitet. Pri tem se metodološko opiramo na longitudialno strategijo raziskovanja. Merimo trende in stališča oziroma odnose do opazovanih pojavov v populaciji in zanje poiščemo vzročne razlage.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kolektivne identitete, nacionalna identiteta, evropska identiteta, Slovenci, medčasovna primerjava
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 956; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (952,57 KB)

4.
Evropska identiteta v času krize
Ingrid Uhernik, 2013

Opis: Trend evropskih integracij je, posebno v zadnjih letih, ko je Evropska unija napolnjena z vsebinami, ki močno presegajo le ekonomske, v ospredje postavil vprašanje skupne evropske identitete. Evropske integracije vse bolj potekajo v smeri promocije evropske zavesti in oblikovanja evropske identitete. Evropska integracija je bila grajena kot stvar elit, svoj obstoj, delovanje in širjenje pa je opravičevala predvsem z ekonomsko učinkovitostjo. Temu pa ni več tako, saj je postopoma povzročala vse večji neposreden vpliv na ţivljenje posameznikov in tako postala odvisna od podpore njenih drţavljanov in vzpostavitve tesnejših povezav med članicami v smislu identifikacije z Evropo. Ravno ta identifikacija oziroma evropska identiteta pa je pomemben vidik za nadaljnji razvoj in premostitev vseh kriz Evropske unije. V pričujočem magistrskem delu izpostavljamo ter analiziramo evropsko identiteto, ki temelji na skupnosti prebivalcev, pri čemer je viden poudarek oblikovanja in ohranjanja identitete predvsem v času krize Evropske unije. Predpostavljamo, da so pogoji, potrebni za obstoj skupne identitete v tem času močno okrnjeni, saj čustva, pričakovanja in odnos do pomembnih vprašanj glede identitete v teh kriznih časih slabijo. Obstoj evropske identitete je moţen le na podlagi skupnih vrednot in vedenja, zato je v času krize Evropske unije potrebno poudarjati pomen vzpostavljanja učinkovitih mehanizmov, ki nas vodijo k temu, da se zavedamo, da smo evropski drţavljani s skupno, kolektivno evropsko identiteto, za izgradnjo katere je bilo potrebno dolgo časovno obdobje in katera tudi v času krize ne sme postati zapostavljena, saj s pomočjo zavedanja te skupne identitete postajajo premostljive tudi druge značilnosti kriznega obdobja v Evropski uniji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: evropska identiteta, Evropska unija, dejavniki, kriza, diskurz
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1132; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh