Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Fizioterapevtske metode pri obravnavi adhezivnega kapsulitisa
Žiga Karlo, 2022

Opis: Uvod in namen: Adhezivni kapsulitis (AK) ali sindrom zamrznjene rame je samoomejevalna bolezen, za katero sta značilni bolečina in funkcionalna omejitev v aktivnem in tudi pasivnem obsegu gibljivosti (OG) glenohumeralnega sklepa (GHS), ki traja več kot mesec dni, vendar pa so rentgenski izvidi GHS normalni. Namen diplomske naloge je bil predstaviti patologijo AK, problematiko, povezano z njegovo obravnavo, ter fizioterapevtske (FT) metode, tehnike in njihove kombinacije, ki so učinkovite pri obravnavi AK. Metode: Literaturo smo poiskali s podatkovnima bazama PEDro in PubMed. Rezultati: Ugotovili smo, da so različne kombinacije manualne terapije, kinezioterapije, elektroterapije in termoterapije učinkovite pri zmanjšanju bolečine, povečanju aktivnega in pasivnega OG, povečanju mišične moči, izboljšanju funkcije zgornjega uda in kakovosti življenja bolnikov v različnih fazah AK. Uporabnost: Predstavitev parametrov FT-metod in tehnik ter funkcionalne anatomije, biomehanike, patofiziologije, diagnostike, klasifikacije in FT-obravnave AK. Omejitve: Raziskave ne zadoščajo za utemeljene zaključke o učinkovitosti posamezne FT-metode in tehnike ter najučinkovitejše FT-metode za zdravljenje AK.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: adhezivni kapsulitis, zamrznjena rama, fizioterapevtske metode
Objavljeno: 01.02.2022; Ogledov: 1283; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (541,27 KB)

2.
VPLIV ELEKTROFIZIOLOŠKIH IN FIZIOTERAPEVTSKIH METOD NA IZBOLJŠANJE MOTORIČNIH FUNKCIJ PRI BOLNIKIH PO MOŽGANSKI KAPI
Ana Keršmanec, 2022

Opis: Možganska kap (MK) je med odraslimi po svetu pogost pojav. Zaradi staranja prebivalstva po vsem svetu se pričakuje, da bo incidenca MK še naraščala. Pri sumu na MK je najpomembnejše prepoznavanje simptomov ter zagotavljanje ustrezne medicinske in zdravniške pomoči. Ob prihodu v bolnišnico lahko začnemo z rehabilitacijo, ko je bolnik izven življenjske ogroženosti. Sodobni rehabilitacijski timi stremijo k metodam, ki po akutnem dogodku znanstveno dokazano spodbudijo nevroplastičnost ter na ta način vodijo v boljšo in/ali hitrejšo rehabilitacijo. Pri rehabilitaciji se poslužujemo tako elektrofizioloških kot nekoliko bolj raziskanih fizioterapevtskih metod. Tako elektrofiziološke kot fizioterapevtske metode se izkažejo za učinkovite. Pomemben vidik pri zagotavljanju kakovostne obravnave bolnika se zdi primerna izbira metode ali kombinacije različnih metod. Na potek rehabilitacije vpliva mnogo dejavnikov, ki so za vsakega posameznika različni. Potrebno je sodelovanje rehabilitacijskega tima, pri čemer se združujejo znanja stroke, kar vodi v individualno prilagojeno izbiro metod rehabilitacije. Z nadaljnjimi znanstvenimi dognanji bi lahko za posameznika določili optimalne smremenljivke določene elektrofiziološke metode ali pa na primer optimizirali število ponovitev določene vaje za moč. V prihodnosti je zato število raziskav in število vključenih preiskovancev ključno za čim boljše spoznavanje dejavnikov, ki bi lahko vplivali na potek rehabilitacije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: možganska kap, nevroplastičnost, elektrofiziološke metode, fizioterapevtske metode, (nevro)rehabilitacija
Objavljeno: 03.02.2022; Ogledov: 912; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (576,35 KB)
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh