Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Analiza vplivnih dejavnikov na cene nepremičnin
Niko Maučec, 2021

Opis: Konec leta 2008 se je finančna kriza, ki jo je povzročil zlom nepremičninskega trga v ZDA, razširila po vsem svetu in v veliki meri vplivala na razvoj gospodarstva. Krizo je sprožil propad hipotekarnega trga posojil v ZDA, zlom pa je prizadel tudi evropske države, vključno z razvitimi državami, kot so Avstrija, Finska, Francija, Nemčija, Irska, Italija, Nizozemska, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo. Tudi v Sloveniji smo krizo močno občutili. Finančna kriza je povzročila velik padec cen nepremičnin, nato pa je trajalo precej časa, da so se cene ustalile, šele zadnjih nekaj let pa spet opažamo njihovo rast. Na oblikovanje cen nepremičnin vplivajo različni dejavniki, ta analiza pa zajema BDP na prebivalca, obrestne mere in inflacijo. Ko so obrestne mere nizke, narašča zadolževanje, cene nepremičnin pa rastejo, kar bi lahko povzročilo nastanek novega mehurčka na nepremičninskem trgu. Splošno povišanje cen, ki je posledica inflacije, lahko vpliva tudi na cene nepremičnin, kar pomeni, da se cene po navadi zvišajo za določeno stopnjo inflacije. Vpliv omenjenih dejavnikov na cene nepremičnin je potrjen v nekaterih znanstvenih in strokovnih študijah, ki smo jih predstavili v magistrskem delu. V njem pa smo s pomočjo regresijskega modela dokazali statistično pomemben vpliv BDP na prebivalca ter obrestnih mer na oblikovanje cen nepremičnin. Statistično pomemben vpliv inflacije v raziskavi ni bil potrjen. Prav tako smo ugotovili, da je vpliv analiziranih dejavnikov na slovenskem trgu drugačen, kot je vpliv istih dejavnikov na evropskih nepremičninskih trgih. Zato ugotavljamo, da slovenski nepremičninski trg ni popolnoma primerljiv z razvitimi nepremičninskimi trgi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nepremičnine, oblikovanje cen, BDP na prebivalca, obrestne mere, inflacija
Objavljeno: 24.03.2022; Ogledov: 880; Prenosov: 0

4.
Sodobna problematika odkrivanja in preprečevanja kartelnih sporazumov
Jan Bojović, 2023

Opis: Magistrsko delo ima namen bralcu pojasniti osnovne značilnosti kartelnih sporazumov; kaj sploh so, kako nastanejo ter kako vplivajo na gospodarstvo in potrošnike v sodobnem času. Kartel oziroma kartelni sporazum pomeni sporazum o usklajenem ravnanju ali sklepih podjetniških združenj, katerih namen je usklajevanje njihovega konkurenčnega ravnanja na trgu ali vplivanje na relevantne dejavnike konkurence s praksami, kot so določanje ali usklajevanje nakupnih ali prodajnih cen ali drugih pogojev trgovanja, vključno s pravicami intelektualne lastnine, razdelitev proizvodnih ali prodajnih kvot, delitev trgov in kupcev, dogovorjeno oddajanje ponudb, omejitve pri uvozu ali izvozu ali protikonkurenčni ukrepi zoper druga konkurenčna podjetja. Skupno ravnanje podjetij, ki lahko omejuje konkurenco, povzroča višje cene ali ovira vstop drugih podjetij na trg, je nezakonito. Takšni sporazumi se lahko štejejo za nezakonite, kadar konkurenti sodelujejo v taki meri, da njihovo delovanje ni več neodvisno, ali kadar sodelovanje konkurentom omogoča, da skupaj kopičijo tržno moč. Osrednje vprašanje, na katerega želi magistrsko delo podati odgovor, je vprašanje, ali je trenutna zakonodaja primerna za boj proti kartelnim sporazumom v sodobnem ekonomskem okolju, ki se mu prilagajata tudi narava in način delovanja kartelov. V magistrskem delu bosta izpostavljena predvsem i) delovanje kartelnih sporazumov, ki vplivajo na višanje cene izdelkov in storitev, v obdobju visoke inflacije na trgu, in ii) delovanje kartelnih sporazumov s pomočjo računalniških algoritmov, ki podjetjem olajšajo doseganje in ohranjanje tajnih dogovorov brez formalnega sporazuma ali človeške interakcije. Tipičen primer so algoritmi, ki samodejno prilagajajo (višajo) cene izdelkov glede na cene konkurentov. Postavljene hipoteze bodo v magistrskem delu preverjene s pomočjo deskriptivne in primerjalne metode, ki se bo izrazila predvsem v analizi sodne prakse organov v Sloveniji in EU. Podjetja vedno iščejo načine, kako zmanjšati konkurenco na trgu. Izhajajoč iz zgoraj opisane problematike bo namen magistrskega dela opredeliti se do vprašanja, ali je trenutna zakonodaja primerna za prepoznavanje kartelnega delovanja v negotovih ekonomskih časih in za prepoznavanje novih oblik kartelnih delovanj v digitalnem svetu. Na podlagi odgovora na to problematiko se lahko razvije misel o tem, kako prilagoditi konkurenčno zakonodajo oziroma ali je to sploh potrebno.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kartelni sporazum, kartel, inflacija, računalniški algoritmi, konkurenca, podjetje, Slovenija, Evropska unija, omejevalni sporazumi, horizontalni in vertikalni kartelni sporazumi
Objavljeno: 12.12.2023; Ogledov: 220; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (775,78 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh