1. |
2. |
3. Dileme sodobnega vojnega pravaRudolf Leban, 2017 Opis: "Silent enim leges inter arma" (Pro Milone, Cicero). "Zakoni med vojno molčijo",so besede Marka Tulija Cicera, ki je tako povzel dejstva oboroženih spopadov v antičnem Rimu. Vendar se je človeštvo skozi hude tragedije in kršitve pravic razvijalo in z njim tudi razvoj pravil oboroženih spopadov in kasneje tudi pojav kogentnih oziroma prisilnih norm, ki državam postavljajo jasna pravila,kdaj in na kakšne načine je oborožen spopad zakonit. Seveda pa je kakršnakoli prisila mogoča zgolj v prisotnosti institucij, ki imajo moč, da suverene subjekte silijo v delovanje v skladu s pravili in zakoni. Skozi zgodovinske izkušnje hudih vojn, zlasti prve in druge svetovne vojne, so države iskale način, kako bi vojne lahko preprečevali in so našle rešitev v povezovanju mednarodne skupnosti v mednarodnih organizacijah, ki skrbijo za spoštovanje mednarodnega prava. Zlasti so pomembni organi mednarodne skupnosti, še posebej Organizacija združenih narodov (OZN) ter vsi organi, ki delujejo v sklopu OZN, ki so v diplomskem delu tudi posebej omenjeni. Pomembno vlogo imajo Mednarodna sodišča za vojne zločine, tako stalna kot ad hoc sodišča. Zgolj obstoj norm in organizacij pa ne pove veliko o dejanskem spoštovanju kogentnih norm na vojnih žariščih, zato je potrebno pogledati tako zgodovinske kot tudi aktualne svetovne konflikte in na primerih presoditi, kako v praksi zgleda spoštovanje prisilnih norm in kakšne posledice ima njihovo nespoštovanje. Najbolj drastična poteza, ki jo lahko Varnostni svet Združenih narodov odobri, je humanitarna intervencija, ki pomeni uporabo vojaške sile zoper državo, ki krši človekove pravice, ne glede na to, da je ta suveren subjekt mednarodnega prava.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vojno pravo, mednarodno humanitarno pravo, humanitarna intervencija, pravila oboroženih spopadov, mednarodna kazenska sodišča
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 3014; Prenosov: 192
 Celotno besedilo (605,21 KB) |
4. |
5. |
6. Od humanitarne intervencije do odgovornosti zaščititiMatej Puc, 2013 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: humanitarna kriza, humanitarna intervencija, odgovornost zaščititi, OZN, genocid, etnično čiščenje, hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva, ICISS
Objavljeno: 06.08.2018; Ogledov: 2818; Prenosov: 172
 Celotno besedilo (279,73 KB) |
7. Mednarodnopravni vidiki krize v SirijiMatjaž Kačič, 2013 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kriza, Sirija, državljanska vojna, samoodločba, mednarodno humanitarno pravo, mednarodna skupnost, Varnostni svet ZN, človekove pravice, uporaba oborožene sile, humanitarna intervencija
Objavljeno: 27.05.2019; Ogledov: 2408; Prenosov: 95
Celotno besedilo (860,59 KB) |
8. Uporaba sile v mednarodnem pravu - izjeme od temeljne prepovediŽiva Ventin, 2013 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno pravo, mednarodno Ustanovna listina ZN, načelo prepovedi uporabe sile ali grožnje s silo, kolektivne vojaške prisilne akcije, prepoved uporabe sile, humanitarna intervencija, mirovne operacije, samoobramba, zunanja samoodločba
Objavljeno: 19.06.2019; Ogledov: 2437; Prenosov: 181
Celotno besedilo (614,10 KB) |
9. Vpliv dodatne gibalne intervencije na izbrane funkcionalne teste mladih jadralcevValentina Baruca, 2020 Opis: Uvod in namen: Jadranje je šport, ki zahteva dobro telesno pripravljenost, zato priredili program dodatne gibalne intervencije. Namen diplomske naloge je bil to ovrednotiti. Metode: Vključenih je bilo 16 otrok, razdeljenih v dve skupini. Intervencijska skupina je imela dodatno gibalno intervencijo, ki je bila sestavljena iz vaj za krepitev mišične moči, izboljšanje ravnotežja in koordinacije. Potekala je 12 mesecev. Kontrolna skupina ni imela dodatnih treningov. Izvedli smo tri meritve: pred izvajanjem intervencije, med in po 12 mesecih. Merili smo sposobnost ohranjanja mirne stoje na podlagi z vgrajenimi pritiskovnimi senzorji, moč stiska pesti, telesno maso, telesno višino, meritve unilateralne stoje z odprtimi, zaprtimi očmi in stojo na nestabilni blazini. Rezultati: Skupini sta bili na začetku merjenj izenačeni (p > 0,05). Do signifikantnega interakcijskega učinka je prišlo pri parametru stiska dominantne pesti (p = 0,047) in pri testu unilateralne stoje z zaprtimi očmi (p = 0,015) medtem, ko je kontrolna skupina je kazala le trend izboljšanja (p = 0,067).Pri ostalih testih razlik nismo zasledili (p > 0,05). Uporabnost: Z dodatno gibalno intervencijo smo uspeli doseči izboljšanje moči stiska pesti ter enega izmed parametrov ravnotežja. Omejitve: Nizek numerus raziskave, za to populacijo nizka občutljivost testov in slaba kontrola aktivnosti izven gibalne intervencije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Optimist, jadranje, dodatna gibalna intervencija, gibalna sposobnost.
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 1955; Prenosov: 123
Celotno besedilo (1,46 MB) |
10. Svoboda izražanja - meje kazenskopravne intervencije v slovenski sodni praksi in sodni praksi ESČPAleksandra Samac, 2020 Opis: Svobodna demokracija temelji na ljudstvu in na njihovi svobodni volji, ki je ključna za sodelovanje v političnem procesu. Ta volja se kaže skozi pogovor, kritiko, izražanje misli, idej in mnenj posameznikov, ki skupaj tvorijo celotno demokratično družbo. To dejstvo nas vodi do svobode izražanja, ki varuje in daje posamezniku pravico, da se izraža. Pravica do svobode izražanja je ena izmed najpomembnejših in temeljnih človekovih pravic, saj je nujni pogoj za funkcioniranje drugih človekovih pravic in svoboščin. Svoboda izražanja je širok pojem, ki zajema svobodo izražanja misli, govora, javnega nastopanja, tiska, oddajanja radia in televizije ter drugih oblik in načinov izražanja ter javnega obveščanja. Poleg Splošne deklaracije človekovih pravic varujejo to pravico tudi drugi mednarodni in ustavni dokumenti. Tako je pravica do svobode izražanja v Evropi varovana z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ki jo varuje s svojim 10. členom. Tudi večina svetovnih ustav varuje omenjeno pravico in tudi Ustava Republike Slovenije ni izjema, ki pravico do svobode izražanja varuje s svojim 39. členom. Primerjalno ustavno pravo to pravico šteje za eno izmed najplemenitejših človekovih pravic in je nepogrešljivi pogoj domala vsake druge oblike svobode. Svoboda izražanja je ena izmed tistih temeljnih pravic, katere pomen se zaveda tudi širša množica ljudi, večina laikov pa se ne zaveda, da v določenih situacijah, ki navidezno lahko morda delujejo nedolžno, lahko privede do kazenskopravne intervencije. Čeprav je svoboda izražanja temeljna človekova pravica, ki je dana vsakemu, tako zasebni kot tudi javni osebi, morajo obstajati meje pri samem uveljavljanju pravice. Če so te meje presežene, mora v tem primeru nastopiti kazensko pravo, ki je v vlogi %varuha te pravice.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: svoboda izražanja, človekove pravice, kazenskopravna intervencija, Evropska konvencija o človekovih pravicah, Ustava Republike Slovenije
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1247; Prenosov: 177
Celotno besedilo (1,32 MB) |
