1. |
2. |
3. Socialna ogroženost mladih v primeru brezposelnostiŽiga Gričnik, 2017 Opis: Delo oziroma zaposlitev ima pomembno vlogo pri socialno-ekonomskem razvoju posameznika. Pomemben je prehod iz izobraževanja na trg dela, kjer se posameznik znajde kot iskalec zaposlitve in nato kot zaposlen. Brezposelnost med mladimi je problem današnje družbe. Zaradi učinkovitejšega analiziranja izbrane tematike je magistrska naloga razdeljena v različne sklope. V prvem delu so predstavljeni temeljni pojmi brezposelnosti, mednarodni dokumenti in nacionalni pravni akti s področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti. Drugi del magistrske naloge je namenjen analizi problema brezposelnosti in sodne prakse na področju zaposlovanja. V podrobnejši analizi je bilo ugotovljeno, da je brezposelnost mladih problem v vseh državah Evropske unije, mladi pa so ena izmed najbolj ogroženih družbenih skupin, brez socialne in ekonomske prihodnosti.Sprejeti ukrepi niso bistveno zmanjšali problema brezposelnosti mladih, saj ustvarjajo le kratkoročne učinke in se ne lotevajo reševanja brezposelnosti med mladimi kot širšega družbenega problema. Namen analize je opozoriti, da se je potrebno reševanja problema brezposelnosti lotiti širše. Gre za družbeni problem. Ukrepe je potrebno oblikovati tako, da se bo ustrezno uredil trg dela, izobraževalni sistem, sistem študentskega dela in da se bo sprejela ustrezna pokojninska reforma.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mladi, brezposelnost, zaposlitev, socialna izključenost
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 3025; Prenosov: 191
 Celotno besedilo (1,33 MB) |
4. Pomen poznavanja IKT pri reintegraciji v družboKatja Sotošek, 2013 Opis: Poznavanje in uporaba inforrnacijske komunikacijske tehnologije (nadaljevanju IKT) sta v danšnjem času postala način življenja. Omogočajo nam hitrejšo in cenejšo pot do iskanja informacij. Z IKT se je spremenil tudi način komuniciranja. Nekateri lKT uporabijajo za odskok v nove poslovne priložnosti, drugi za zabavo in krajšanje časa, tretji za iskanje informacij odvisno od posameznika. Vendar pa obstajajo skupine posameznikov, ki zaradi različnih vzrokov ne uporabljajo teh tehnologij. Namen magistrske naloge je ugotoviti, ali so ti posamezniki zaradi
tega kako prikrajšani, kakšne so težave pri uporabi IKT in ali nepoznavanje sodobne IKT povečuje njihovo socialno izključenost.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: informacijska družba, informacijska komunikacijska tehnologija, IKT, digitalni razkorak, težave pri uporabi IKT, reintegracija v družbo, socialna izključenost
Objavljeno: 10.08.2018; Ogledov: 5408; Prenosov: 32
Celotno besedilo (36,48 MB) |
5. |
6. |
7. Opredelitev doživljanja varnosti in doživljanja svobode pri brezdomcih in analiza njune medsebojne povezaveAnja Medved, 2020 Opis: Doživljanje varnosti in svobode sta psihološki potrebi vsakega posameznika in tesno povezani
z duševnim zdravjem. Magistrska naloga predstavlja področje doživljanja varnosti in svobode
ter analizira njuno medsebojno povezavo pri posebni družbeni marginalni skupini prebivalstva,
to je pri brezdomcih, ki so nastanjeni v zavetišču za brezdomce. Zgodovina potrjuje, da so
brezdomci vseskozi prisotni v našem okolju. Brezdomstvo ni nov pojav.
Problematika brezdomstva je vseskozi prisotna, zato smo v okviru raziskave ugotavljali, kako
varni in svobodni se počutijo brezdomci v okoliščinah, v katerih so se znašli, in kako sta pri tej
populaciji medsebojno povezana občutek varnosti in svobode. V raziskavi smo z uporabo
kvalitativne metodologije analizirali dejavnike, ki pomembno vplivajo na doživljanje obeh
občutkov pri brezdomcih.
Anonimno smo intervjuvali deset oseb, osem moških in dve ženski v starosti od 34 do 78 let.
Vsi intervjuvani so v zavetišču nameščeni od najmanj 6 mesecev do največ 16 let. Z uporabo
polstrukturiranih intervjujev smo dobili vpogled v zgodbe brezdomcev in v njihova življenja.
Zanimala so nas vprašanja glede doživljanja varnosti in svobode in s kakšnimi vprašanji in
stiskami se srečujejo brezdomci. Dobili smo vpogled, kako urejeno je njihovo življenje v
inštituciji, v kateri so nameščeni, in kaj jim zavetišče nudi. Z raziskavo smo se približali tej
posebni marginalni družbeni skupini prebivalstva in skozi oči novinarke, ki se je prijazno
odzvala na sodelovanje z nami, dobili tudi vpogled, kako na brezdomstvo in brezdomce gleda
tako širša javnost tudi sami brezdomci.
Z raziskavo in predstavitvijo ugotovitev želimo približati brezdomstvo širši javnosti in
destigmatizirati to ranljivo populacijo ter posredovati pridobljene rezultate tistim, ki delajo s to
ranljivo populacijo za boljše razumevanje le-te. Naloga nagovarja bralca, da ozavesti in morda
spremeni odnos do brezdomstva, da se vsi skupaj potrudimo in olajšamo brezdomnim
posameznikom prestop iz skrajnega dna v nekoliko lepši jutri.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialna izključenost, stigmatizacija, predsodki, zavetišča, brezdomci, varnost, svoboda, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1929; Prenosov: 74
Celotno besedilo (1,83 MB) |
8. Socialna izključenost oseb z zmanjšanimi zmožnostmi v primerjavi z lokalno populacijo v obalni regijiMojca Princes, 2022 Opis: Socialna izključenost je proces, s katerim se osebe z zmanjšanimi zmožnostmi pogosto soočajo. Pri socialni izključenosti prihaja do neenakosti in večkratne prikrajšanosti na družbenem, ekonomskem, političnem ter kulturnem področju. Je neustrezno in neenakopravno sodelovanje posameznikov ter skupin prebivalstva pri dostopu do zdravstva, izobraževanja, zaposlovanja, socialnih storitev in v socialnih mrežah. V diplomski nalogi smo z anketnim vprašalnikom preverjali prisotnost socialne izključenosti pri osebah z zmanjšanimi zmožnostmi v primerjavi z lokalno populacijo v obalni regiji. V raziskavo je zajetih 150 oseb, starih od 20 do 60 let, od tega 67 oseb z zmanjšanimi zmožnostmi in 83 oseb lokalne populacije v obalni regiji. Anketni vprašalnik je obsegal 27 vprašanj, ki so bila razdeljena v sedem kategorij: varnost zaposlitve, zdravje, nastanitev, varnost, socialno okolje, mobilnost in finančna izključenost. Rezultati ankete so potrdili dve hipotezi – v obalni regiji je pri osebah z zmanjšanimi zmožnostmi prisotna manjša varnost zaposlitve kot pri lokalni populaciji in osebe z zmanjšanimi zmožnostmi imajo več zdravstvenih težav v primerjavi z lokalno populacijo. Z rezultati ankete smo ovrgli dve hipotezi: osebe z zmanjšanimi zmožnostmi so bolj finančno izključene kot lokalna populacija in osebe z zmanjšanimi zmožnostmi so manj vključene v socialno okolje kot lokalna populacija v obalni regiji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: osebe z zmanjšanimi zmožnostmi, socialna izključenost, izključenost, zakonodaja, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 580; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,35 MB) |
9. Socialna aktivacija kot priložnost za ponovno vključitev prejemnikov denarne socialne pomoči na trg delaAna Delišimunović, 2023 Opis: Socialna aktivacija obravnava zelo aktualno problematiko naraščanja dolgotrajne brezposelnosti, ki je značilna tako za slovenski kot evropski trg dela. Na ravni Evropske unije so bile sprejete različne strategije za aktivno vključevanje dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči na trg dela. V magistrski nalogi smo analizirali domačo in tujo strokovno literaturo s področja socialne varnosti, položaja dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči ter ukrepov, katerih so se pri reševanju težav na področju zmanjševanja dolgotrajne brezposelnosti posluževale Slovenija, Irska, Nizozemska in Norveška. Osnovni cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšne so razlike v zagotavljanju socialne varnosti preko sistemov socialnih pomoči osebam, ki so dalj časa oddaljene od trga dela v Sloveniji, na Nizozemskem, Norveškem in Irskem. Obravnavane države so s socialno aktivacijskimi programi pomagale različnim ciljnim skupinam, ki so najbolj oddaljene od trga dela. V Sloveniji so v okviru pilotnega projekta socialne aktivacije, ki poteka od leta 2017 pod okriljem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ciljna skupina dolgotrajno brezposelne osebe in dolgotrajni prejemniki denarne socialne pomoči. Cilj projekta je povečati socialno vključenost, opolnomočenje in motiviranje udeleženih za zaposlitev. Raziskali smo tudi primere dobrih praks programov socialne aktivacije v ostalih obravnavanih evropskih državah. Na Irskem so bili ustanovljeni lokalni skupnostni razvojni programi, ki so se izvajali preko lokalnih razvojnih podjetij. Na Norveškem so v okviru Norveške uprave za delo in socialno skrbstvo združili socialnovarstvene službe, zavod za zaposlovanje in nacionalno zavarovalno službo. Socialna aktivacija na Nizozemskem pa je potekala kot večnivojski proces, ki naj bi omogočil napredovanje uporabnikov po šeststopenjski integracijski lestvici. Raziskava je uporabna, ker prikazuje primerjavo štirih držav in izvedbo socialne aktivacije v posamezni državi. Ključna omejitev programov socialne aktivacije tako v Sloveniji kot v ostalih obravnavanih državah se nam zdi, da je ta, da države niso v zadostni meri razvile sistemskih rešitev za prehod udeležencev v raznovrstne oblike zaposlitev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialna aktivacija, socialna izključenost, denarna pomoč, brezposelnost, socialna varnost
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 463; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,53 MB) |
