141. |
142. |
143. |
144. |
145. Podnebne storitveLiliana Vižintin, 2020 Opis: Pri soustvarjanju družbe, ki je odporna na podnebne spremembe, je bistveno okrepiti medgeneracijsko sodelovanje, in sicer preko pravičnega ter enakovrednega vrednotenja potreb vseh generacij. Mlade generacije pri tem zahtevajo posebno pozornost, saj jih bodo podnebne spremembe nedvomno najbolj prizadele. Hkrati bodo prav mladi imeli ključno vlogo v procesih prehoda v nizkoogljično družbo, s tem tudi uvajanja sistemskih tehnoloških in družbenih sprememb ter inovacij. Zato si mladi želijo aktivnega sodelovanja v procesu oblikovanja podnebnih politik, so pobudniki in podporniki ukrepanja in inovacij. Prispevek se osredotoča na opolnomočenje mladih in na priložnosti, ki se zanje pojavljajo v obdobju podnebnih sprememb, predvsem na področju izobraževanja in zaposlitve. Z analizo stanja ugotavljamo, da se na trgu že uveljavljajo številne podnebne storitve, ki zagotavljajo podnebne informacije in podatke, s tem pa so v podporo posameznikom in organizacijam iz različnih področij pri sprejemanju odločitev in ukrepov za prilagajanje. Na osnovi tega znanja in orodij se predvidevajo tudi nova zelena delovna mesta in okolju prijazne storitve. Trg podnebnih storitev se bo v prihodnje še okrepil, vključno z vse številnejšimi priložnostmi za izobraževanje in zaposlovanje mladih. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: učenje, izobraževanje, podnebne storitve, podnebne spremembe Objavljeno: 12.11.2021; Ogledov: 881; Prenosov: 78 Celotno besedilo (8,27 MB) Gradivo ima več datotek! Več...
|
146. Ozelenitev izobraževanja v viziji vseživljenjskega učenjaLiliana Vižintin, 2020 Opis: Razvoj zelenega gospodarstva bo zahteval vse več delovne sile, ki bo imela nova zelena znanja in veščine. Predvideva se nastanek novih zelenih delovnih mest in pa tudi ozelenitev obstoječih. Če se izobraževani sistem ne bo prilagodil zahtevam spreminjajočega se gospodarstva, kjer bo prišlo do vnosa zelenih tehnologiji in inovacij, bo pomanjkanje zelenega znanja in veščin v skupnosti lahko predstavljalo eno od ključnih potencialnih ovir za prehod v nizkoogljično družbo in gospodarstvo. Še posebej je to pomembno za ključne sektorje za prehod v nizkoogljično gospodarstvo. V prispevku smo predstavili ozadje ozelenitve izobraževanja v viziji vseživljenjskega učenja, torej kot proces, ki bo zajemal tako formalno, kot tudi neformalno izobraževanje in priložnostno učenje. Poudarili smo pomen širjenja znanja in veščin o podnebnih spremembah in nizkoogljični družbi, ki bi vodile do večje prilagodljivosti in zaposljivosti delovne sile, okrepljene z zelenim znanjem in veščinami, ter tudi širjenja okoljske ozaveščenosti v skupnosti. Ozelenitev izobraževanja smo opredelili kot celostni proces uvajanja sistemskih sprememb v izobraževalni sistem, ki bo na podlagi tega lahko zadostil zahtevam razvoja nizkoogljične, krožne, zelene družbe in gospodarstva. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: vseživljenjsko učenje, izobraževanje, ozelenitev izobraževanja, zeleno gospodarstvo Objavljeno: 12.11.2021; Ogledov: 938; Prenosov: 94 Celotno besedilo (8,27 MB) Gradivo ima več datotek! Več...
|
147. Razvoj spletnega mesta za podporo pri učenju na daljavo za pridobivanje elementarne izobrazbeEva Blatnik, 2021 Opis: Zaradi razglasitve epidemije covida-19 je začel pouk potekati na daljavo v vseh osnovnih šolah v Sloveniji. Za učence je to pomenilo, da morajo biti pri učnem procesu bolj samostojni in iznajdljivi. Kmalu po zaprtju šol je nastala podporna točka za učenje »Razlagamo.si«, kjer lahko učenci dostopajo do vsebin, ki jih naložijo prostovoljci, študentje ali učitelji. Pomanjkljivost podporne točke je, da učenci med sabo ne morejo sodelovati in si nuditi medsebojne pomoči, saj le-to zgolj prejmejo. Z magistrsko nalogo rešujemo omenjeni problem z oblikovanjem uporabniške izkušnje, in sicer s šestimi koraki, ki jih je zastavil Donald Norman. Pri tem sledimo cilju, da implementiramo spletno mesto, kamor učenci naložijo svoja učna gradiva. Na ta način spodbudimo samostojnost, sodelovanje in vključenost učencev v učni proces, saj je navedeno med najpomembnejšimi dejavniki za uspešno izobraževanje na daljavo. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: elementarno izobraževanje, izobraževanje na daljavo, epidemija covida-19, oblikovanje uporabniške izkušnje, Donald Norman Objavljeno: 15.12.2021; Ogledov: 1266; Prenosov: 115 Celotno besedilo (1,43 MB) |
148. Uresničevanje izzivov evropske politike izobraževanja odraslih v sistemu vseživljenjskega učenjaKarmen Kožar, 2020 Opis: Magistrsko delo proučuje evropsko politiko izobraževanja odraslih v sistemu vseživljenjskega učenja. Evropska unija vedno bolj posega v to področje ter teži k vzpostavitvi evropskega izobraževalnega prostora in skupne izobraževalne politike. Magistrsko delo preuči ureditev področja izobraževanja odraslih v mednarodnih in regionalnih instrumentih. Na podlagi analize ureditve tega področja v najuspešnejših državah članicah Evropske unije razišče, ali bi nemara bilo smiselno izobraževanje odraslih prenesti v izključno pristojnost Evropske unije ali pa naj to področje še naprej ostane v rokah držav članic. Glede na to, da Evropska unija državam članicam daje na tem področju le priporočila, države v izobraževanje odraslih vložijo le toliko, kolikor želijo, to pa vsekakor ni tisto, kar je Evropska unija s politiko izobraževanja želela doseči. Da bi bili cilji iz strategije Evropa 2020 doseženi, bi se države članice Evropske unije morale odreči svoji pristojnosti, na kar pa ne pristanejo. Raziskava je pokazala, da ni pričakovati uresničitve ciljev, če ureditev izobraževanja odraslih in oblikovanje politike ostanejo v rokah držav članic. Prav zato sta prenos pristojnosti na Evropsko unijo in harmonizacija tega področja edina možna rešitev, da se doseže pametno, trajnostno in vključujočo rast ter vseživljenjsko učenje v Evropi. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: izobraževanje odraslih, vseživljenjsko učenje, harmonizacija, politika izobraževanja odraslih, izzivi v izobraževanju odraslih Objavljeno: 04.02.2022; Ogledov: 876; Prenosov: 88 Celotno besedilo (1,19 MB) |
149. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v prvem triletju osnovne šoleMaja Dragan, 2021 Opis: V sodobnem načinu življenja je uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT) nekaj čisto običajnega. Spremlja nas na vsakem koraku. Postala je del vsakdanjega učnega procesa, zato je pomembno, da učenci že v prvem triletju osnovne šole spoznajo IKT in se jo naučijo uporabljati. V teoretičnem delu magistrskega dela sem predstavila IKT (vrste, uporabo v prvem triletju osnovne šole in izobraževanju, pozitivne in negativne učinke uporabe). V nadaljevanju sem s pomočjo anketnih vprašalnikov za starše in učitelje skušala raziskati, kdaj, pri katerih predmetih in katero IKT uporabljajo učitelji za poučevanje v prvem triletju osnovne šole, ter analizirati omejitve uporabe le-te s strani učiteljev in staršev. Rezultati raziskave so pokazali, da starši in učitelji uporabljajo IKT vsak dan. Za delo so dobro strokovno usposobljeni, vendar potrebujejo dodatna izobraževanja. Starši in učitelji menijo, da so potrebne omejitve, vendar jih učenci le delno upoštevajo. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, IKT, izobraževanje, prvo triletje osnovne šole, učenci, uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije Objavljeno: 25.02.2022; Ogledov: 1139; Prenosov: 126 Celotno besedilo (1,51 MB) |
150. Vpliv multimedije na razvoj ritmičnega in melodičnega posluha pri predšolskih otrocihAna Glušič, 2021 Opis: V magistrski nalogi obravnavam vpliv multimedije na razvoj ritmičnega in melodičnega posluha pri predšolskih otrocih. Predstavljam kvalitativno raziskavo, v okviru katere so otroci v eksperimentalni in kontrolni skupini enajst dni zapored prepevali izbrano pesem. V eksperimentalni skupini so otroci ob petju pesem spremljali ob avdio-video vsebini, v kontrolni skupini pa so peli brez nje. Prvi in zadnji dan raziskave sem otroke opazovala in izvedla prirejen test glasbenih sposobnosti po E. E. Gordonu. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da so otroci v kontrolni skupini, kjer ob petju niso uporabljali avdio-video vsebine, intonančno bolj točno zapeli izbrano pesem, medtem ko je bila pesem v obeh skupinah ritmično primerljivo dobro izvedena. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: multimedija, e-izobraževanje, predšolski otroci, glasbene sposobnosti, ritmični posluh, melodični posluh Objavljeno: 25.02.2022; Ogledov: 851; Prenosov: 74 Celotno besedilo (1,60 MB) |