161. Vključevanje starejših odraslih v izredno srednješolsko izobraževanjeMateja Peterca, 2021 Opis: V magistrskem delu smo preučili, zakaj se starostna skupina starejših odraslih, ki so stari vsaj 45 let in imajo osnovnošolsko ali nižjo poklicno izobrazbo, ne vključuje v izredno srednješolsko izobraževanje v zadostni meri. Iz različnih zornih kotov smo preučili razloge, ki jim to preprečujejo, kljub temu da bi s tem bili bolj konkurenčni na trgu dela. Cilj srednješolskega izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji je namreč povečanje deleža prebivalcev z dokončano štiriletno srednjo šolo, ki se je izkazala kot tista stopnja izobrazbe, ki zagotavlja večjo zaposljivost. V sklopu raziskovanja smo preučili izvedeni projekt Dvig izobrazbene ravni, ki se sofinancira iz Evropskega socialnega sklada, analizirali aktualne statistične podatke iz uradnih šolskih evidenc pristojnega ministrstva ter izvedli anketo šolajočih udeležencev v izobraževanju odraslih v šolskem letu 2019/20 in intervju s predstavniki pristojnega ministrstva in različnih javnih zavodov za izobraževanje odraslih. Ugotovili smo, da se starejši odrasli, ki nimajo dokončane srednje šole, vključujejo v izobraževalni proces v zelo majhnem obsegu, in sicer približno v 10 % deležu vseh vpisanih. Ocenjujemo, da bi z ustreznim financiranjem novih projektov starejše odrasle spodbudili k večji vključitvi v srednješolsko izobraževanje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: izobraževanje odraslih, formalno izobraževanje, srednješolsko izobraževanje, politika izobraževanja odraslih
Objavljeno: 06.07.2022; Ogledov: 739; Prenosov: 61
 Celotno besedilo (1,57 MB) |
162. Elektronsko izobraževanje v Ministrstvu za obrambo kot primer dobre prakse2021 Opis: V magistrskem delu je predstavljeno elektronsko izobraževanje v širšem smislu in preneseno na Ministrstvo za obrambo kot primer dobre prakse. Izhajajoč iz osebnih izkušenj pri dosedanjem delu na področju uporabe elektronskega izobraževanja, smo v magistrskem delu analizirali številne primarne in sekundarne vire, izvedli analizo delovanja e-izobraževanja na Ministrstvu za obrambo, izvedli primerjavo med različnimi koncepti e-izobraževanja, predstavili potencialne učinkovitosti za uvedbo in uporabo e-izobraževanja za potrebe javne uprave ter izvedli empirično raziskavo o ustreznosti in uporabnosti e-izobraževanja na Ministrstvu za obrambo. V teoretičnem delu smo opisali zgodovinski razvoj, temeljne pojme, značilnosti, predstavili lastnosti in oblike e-izobraževanja. Osvetlili smo tudi vrste in oblike sodobnega e-izobraževanja, ki so se pojavile skozi njegovo evolucijo. E-izobraževanje ima svoje posebnosti, zato smo v nadaljevanju usmerili raziskovanje na formalno urejenost e-izobraževanja na Ministrstvu za obrambo in izpostavili prednosti njegove uvedbe na ministrstvo. Osrednja tema magistrskega dela je Elektronsko izobraževanje na Ministrstvu za obrambo kot primer dobre prakse, ki trenutno predstavlja zmogljivost na področju vojaškega izobraževanja in usposabljanja na Ministrstvu za obrambo. Zaradi tega smo v raziskovalnem delu magistrskega dela analizirali uveden sistem e-izobraževanja na Ministrstvu za obrambo in ga primerjali z drugimi podobnimi sistemi v okviru javne uprave. Prav tako smo iskali prednosti ter slabosti uporabe omenjenega sistema za potrebe usposabljanja zaposlenih v celotnem obrambnem sistemu predvsem v vsebinskem in tehničnem segmentu. Prikazati smo želeli, da sistem e-izobraževanja omogoča posodobitve v smislu izobraževalnih vsebin v zelo kratkem času in na drugi strani pa sistem omogoča uporabo velikemu število uporabnikov brez finančnih posledic za Ministrstvo za obrambo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: e-izobraževanje, informacijsko-komunikacijska tehnologija, kombinirano izobraževanje, samoizobraževanje, javna uprava
Objavljeno: 11.07.2022; Ogledov: 400; Prenosov: 0 |
163. Primerjava slovenskega glasbenega šolstva z glasbenim šolstvom držav članic Evropske unijeKarmen Schindler Bernard, 2021 Opis: Pojem glasbenega izobraževanja v Evropski uniji zajema kompleksne izobraževalne sisteme članic EU. Organizacija glasbenega izobraževanja je zaradi nacionalnega pomena ohranjanja kulturne dediščine v izključni domeni držav članic ter se med seboj močno razlikujejo. Unija zajema sedemindvajset držav članic, od teh je bilo v raziskavo vključenih petindvajset. Raziskava je potekala na osnovi družboslovnega raziskovanja, torej s kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih metodoloških pristopov; in sicer z opisno metodo, primerjavo, zbiranjem, analizo, sintezo ter komentarjem. Države članice EU se med seboj razlikujejo v praktično vseh pogledih, pa vendarle obstajajo skupne točke ne glede na status, velikost in vpliv posamezne članice znotraj EU. Primerjava glasbenega izobraževanja posameznih članic EU obravnava članice glede na datum pridružitve EU. Glede na uporabljena raziskovalna vprašanja raziskava podaja naslednje odgovore glede organizacijske strukture glasbenih šol po članicah EU. In sicer od tega, koliko članic ima krovni zakon o glasbenem šolstvu kot Slovenija. Kakšna je možnost glasbenega izobraževanja v članici torej, urejenost sprejemnih izpitov ter struktura organizacijskih modelov glasbene šole, financiranja javnih ter zasebnih glasbenih šol, koliko članic imam implantiran institut plačevanja šolnine v svoje javno šolstvo, kaj zajema kurikulum o glasbenem izobraževanju v članicah, če ga imajo, ter kakšni so njegovi sestavni elementi in navsezadnje kakšna je usposobljenost glasbenih pedagogov v državah članicah EU.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: glasbeno izobraževanje, glasbeno šolstvo, Evropska unija, članice, primerjava
Objavljeno: 11.07.2022; Ogledov: 684; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,55 MB) |
164. Elektronsko izobraževanje v Ministrstvu za obrambo kot primer dobre prakseKatja Horvat, 2021 Opis: V magistrskem delu je predstavljeno elektronsko izobraževanje v širšem smislu in preneseno na Ministrstvo za obrambo kot primer dobre prakse. Izhajajoč iz osebnih izkušenj pri dosedanjem delu na področju uporabe elektronskega izobraževanja, smo v magistrskem delu analizirali številne primarne in sekundarne vire, izvedli analizo delovanja e-izobraževanja na Ministrstvu za obrambo, izvedli primerjavo med različnimi koncepti e-izobraževanja, predstavili potencialne učinkovitosti za uvedbo in uporabo e-izobraževanja za potrebe javne uprave ter izvedli empirično raziskavo o ustreznosti in uporabnosti e-izobraževanja na Ministrstvu za obrambo. V teoretičnem delu smo opisali zgodovinski razvoj, temeljne pojme, značilnosti, predstavili lastnosti in oblike e-izobraževanja. Osvetlili smo tudi vrste in oblike sodobnega e-izobraževanja, ki so se pojavile skozi njegovo evolucijo. E-izobraževanje ima svoje posebnosti, zato smo v nadaljevanju usmerili raziskovanje na formalno urejenost e-izobraževanja na Ministrstvu za obrambo in izpostavili prednosti njegove uvedbe na ministrstvo. Osrednja tema magistrskega dela je Elektronsko izobraževanje na Ministrstvu za obrambo kot primer dobre prakse, ki trenutno predstavlja zmogljivost na področju vojaškega izobraževanja in usposabljanja na Ministrstvu za obrambo. Zaradi tega smo v raziskovalnem delu magistrskega dela analizirali uveden sistem e-izobraževanja na Ministrstvu za obrambo in ga primerjali z drugimi podobnimi sistemi v okviru javne uprave. Prav tako smo iskali prednosti ter slabosti uporabe omenjenega sistema za potrebe usposabljanja zaposlenih v celotnem obrambnem sistemu predvsem v vsebinskem in tehničnem segmentu. Prikazati smo želeli, da sistem e-izobraževanja omogoča posodobitve v smislu izobraževalnih vsebin v zelo kratkem času in na drugi strani pa sistem omogoča uporabo velikemu število uporabnikov brez finančnih posledic za Ministrstvo za obrambo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: e-izobraževanje, informacijsko-komunikacijska tehnologija, kombinirano izobraževanje, samoizobraževanje, javna uprava
Objavljeno: 11.07.2022; Ogledov: 688; Prenosov: 101
Celotno besedilo (3,30 MB) |
165. |
166. Sodbe Slovenije pred Evropskim sodiščem za človekove pravice in obveznost njihovega izvrševanjaNuša Otorepec, 2022 Opis: Dandanes se s človekovimi pravicami srečujemo skoraj na vsakem koraku in so sestavni del našega življenja. Skozi zgodovino so se človekove pravice, kot jih poznamo danes, razvijale postopoma, predvsem zaradi grozot, ki so se dogajale med vojno in po njej. Uveljavljanje in varovanje človekovih pravic se vsakodnevno spreminja in prilagaja, zato najverjetneje ne bo nikoli končana naloga. Odgovornost za učinkovitejše varovanje in uresničevanje človekovih pravic je tako na strani politike kot tudi posameznika, da sprejmejo ustrezne ukrepe, spremenijo zakonodajo za dobrobit vseh nas. Evropsko sodišče za človekove pravice je Sloveniji prineslo veliko pozitivnega, predvsem z vidika pravičnosti, kljub temu da je obremenilo proračun in ugled. Temeljni namen magistrskega dela je obravnava problematike izvrševanja sodb Evropskega sodišča, ki je eden izmed najbolj problematičnih delov evropskega sistema varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Slovenija bo morala v dobrobit vseh ljudi, predvsem najbolj ranljivih skupin, stremeti k uresničevanju EKČP in izvrševanju sodb ESČP. Glede na zadnje statistike, ki kažejo, da se Slovenija uvršča v skupino držav z najmanjšim številom neizvršenih sodb ESČP, le-ta velja med državami članicami Sveta Evrope za državo, ki si konsistentno prizadeva za izboljšanje izvrševanja sodb ESČP, za kar uživa precejšen ugled. V magistrskem delu je podana strategija za učinkovito izvrševanje sodb ESČP, pri čemer ima bistveno vlogo izobraževanje vseh vpletenih deležnikov o pomenu EKČP in ESČP, saj bomo le tako zagotovili stabilno in zaupanja vredno okolje. Država bi morala pokazati večje zanimanje na področju izobraževanja o pomenu EKČP in ESČP, vendar je treba poudariti, da je odgovornost na vsakem posamezniku.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Evropsko sodišče za človekove pravice, izobraževanje, Svet Evrope, človekove pravice
Objavljeno: 08.09.2022; Ogledov: 678; Prenosov: 104
Celotno besedilo (1,29 MB) |
167. Trajnostni razvoj v višješolskem izobraževanju v SlovenijiNika Gracar, 2022 Opis: V diplomskem delu smo raziskovali pojem trajnostnega razvoja, pomen in koncepte, povezane s tem, in kako pomemben je trajnostni razvoj pri vzgoji in izobraževanju v višješolskem izobraževanju.
Raziskovali smo različne primere konceptov, modelov in v empiričnem delu stebre trajnostnega razvoja. Namen diplomskega dela je bil proučiti domačo literaturo, jo teoretično predstaviti in utemeljiti stopnjo trajnostnega razvoja v višjih strokovnih šolah po Sloveniji. Ugotovili smo, da se v Sloveniji dela na trajnostnem razvoju, vendar pa ta trenutno še ni v ospredju. Glavna naloga višjih strokovnih šol je, da pripravijo konkretni ukrepe, ki naj se posredno širijo na zaposlene in študente.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: trajnost, višješolsko izobraževanje, trajnostni razvoj, odgovornost, razvoj
Objavljeno: 22.09.2022; Ogledov: 489; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,47 MB) |
168. |
169. |
170. |
