Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zdravstvena nega opeklin, izobraževanje medicinskih sester, urgentna medicina
Objavljeno: 14.12.2022; Ogledov: 380; Prenosov: 39
Celotno besedilo (770,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: komunikacija, zdravstvena nega, študent, mentor, izobraževanje
Objavljeno: 19.12.2022; Ogledov: 406; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,00 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: medicinska sestra, zdravstvena nega, mišice medeničnega dna, izobraževanje
Objavljeno: 19.12.2022; Ogledov: 514; Prenosov: 44
Celotno besedilo (754,52 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: management, motivacija, zadovoljstvo zaposlenih, izobraževanje, usposabljanje
Objavljeno: 20.03.2023; Ogledov: 414; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,76 MB)

Opis: ADHD velja za motnjo, ki jo pretežno povezujemo z otroki in mladostniki, vendar postaja vse bolje prepoznana tudi med odraslimi. Medtem ko je posledično zagotavljanje pravic do enakih možnosti učencev in dijakov z ADHD v slovenskem sistemu že razmeroma dobro urejeno, je ureditev pravic študentov z ADHD še polna vrzeli. Pregled zakonodaje kaže, da je upoštevanje posebnih potreb študentov z ADHD v slovenskem terciarnem izobraževanje praktično povsem v domeni posameznih izobraževalnih ustanov. S primerjavo mednarodnega in nacionalnega prava človekovih pravic ter slovenske zakonodaje in postopkov za zagotavljanje človekovih pravic polnoletnih oseb z ADHD smo ugotovili, da slovenska zakonodaja in postopki na področju izobraževanja ne zagotavljajo človekovih pravic polnoletnih oseb z ADHD ter da so pravice polnoletnih oseb z ADHD v izobraževanju v Sloveniji slabše zaščitene kot pravice polnoletnih oseb z ADHD v tujini. Primerjava sodne prakse kaže, da problem izhaja že iz samih pavšalnih opredelitev stanj, ki veljajo kot podlaga za priznavanje posebnih potreb, in tako v Sloveniji za razliko od nekaterih drugih evropskih držah ADHD ne obravnavamo kot hude oviranosti. Na osnovi tega ugotavljamo potrebo po boljši integraciji slovenskega aparata zaščite pravic oseb z ADHD z medicinskimi klasifikacijami, ki ADHD prepoznavajo kot pomemben dejavnik omejenih zmožnosti posameznika. Slovenski terciarni sistem potrebuje tudi zakonsko ureditev uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin študentov z ADHD v terciarnem izobraževanju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ADHD, odrasli, človekove pravice, izobraževanje, usmerjanje študentov
Objavljeno: 25.05.2023; Ogledov: 587; Prenosov: 41
Celotno besedilo (723,78 KB)