Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava Ustanove za krepitev človekove varnosti in Mednarodnega centra za humanitarno razminiranje iz Ženeve
Tatjana Piršič, 2016

Opis: V magistrski nalogi smo na podlagi literature in virov predstavili teoretična izhodišča sodobne javne diplomacije in pojem mehke moči, ki deluje na privlačnosti. Glavni viri mehke moči so kultura, vrednote in zunanja politika. Pomemben dejavnik diplomacije mehke moči so tudi nedržavni akterji. Pet ustanov na področju protiminskega delovanja smo primerjali skozi prizmo think tankov. Podrobneje smo analizirali in primerjali dve ustanovi, in sicer ITF - Ustanovo za krepitev človekove varnosti, in GICHD - Mednarodni center za humanitarno razminiranje iz Ženeve, kot značilna dejavnika diplomacije mehke moči. Slovenska diplomacija je povezana z nastankom države Slovenije pred petindvajsetimi leti, ki velja za novo in malo državo. Pri načrtovanju in izvajanju zunanje politike je tako treba upoštevati specifične značilnosti in omejene materialne zmogljivosti. Zato lahko male države, med njimi je tudi Slovenija, pomanjkanje finančnih in kadrovskih virov nadomestijo z uporabo mehke moči. Strategija zunanje politike Republike Slovenije med ključnimi elementi zunanjepolitičnega delovanja navaja ITF, Ustanovo za krepitev človekove varnosti, ki deluje na področju pokonfliktne rehabilitacije. Skozi analizo in primerjavo Ustanove za krepitev človekove varnosti in Mednarodnega centra za humanitarno razminiranje iz Ženeve smo predstavili tiste elemente, ki obe ustanovi uvrščajo med značilna dejavnika mehke moči, vendar med njima obstajajo podobnosti in razlike. Obe ustanovi delujeta na področju humanitarnega razminiranja in človekove varnosti. ITF zbira in upravlja sredstva za organiziranje in financiranje protiminske dejavnosti, GICHD pa je svetovalna organizacija, ki je pomembna predvsem na področju normativne dejavnosti. V času svojega delovanja sta pridobili znanja in izkušnje, ki so lahko medsebojno uporabne za učinkovitejše delovanje obeh ustanov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javna diplomacija, mehka moč, think thank, protiminsko delovanje, mednarodna politika, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 2958; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

2.
Evalvacija vpliva probacijske službe na povratništvo in zaporsko populacijo v Republiki Sloveniji
Karin Razdrh, 2021

Opis: Porast kriminala je mednarodni problem. Zaradi tega se več kot polovica evropskih držav srečuje oziroma spopada s problematiko prezasedenosti zaporov. Na zaporsko populacijo v veliki meri med drugim vpliva tudi povratništvo, saj je delež povratnikov med vsemi obsojenci lahko tudi 50-odstotni. V boju proti povratništvu in posledično zmanjšanju prezasedenosti zavodov so bile ustanovljene probacijske službe. Slovenija je leta 2018 pridobila organ za probacijo. Namen naše naloge je bil, da skozi evalvacijo ugotovimo, ali je probacija v Sloveniji (ne)učinkovita in kakšen vpliv je imela na slovenski zaporniški sistem ter družbo. Raziskava je bila razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili delovanje javnih politik in njihove akterje. Predstavili smo tudi delovanje Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij in Uprave za probacijo, ki delujeta znotraj Ministrstva za pravosodje. Poleg tega smo opredelili pojma povratništvo v kaznopravnem pomenu in zaporsko populacijo. Na koncu teoretičnega dela smo naredili primerjavo z ostalimi evropskimi državami. V empiričnem delu smo opredelili raziskovalni problem, tri zastavljene teze, namen in cilje naloge ter metodologijo. Za pomoč pri evalvaciji in doseganju ciljev naloge smo si zastavili tri teze in dve od njih potrdili. Probacija je pripomogla k zmanjšanju zaporske populacije in povratništva, vendar je v drugem letu izvrševanja zaključila manj kot plovico vseh nalog. Probacija prav tako ni dostopna vsem nekdanjim obsojencem. Če bi lahko rešili ti dve področji probacije, bi lahko opazili še boljše rezultate pri resocializaciji obsojencev in zmanjšanju števila povratnikov. Kljub temu pa lahko sklenemo, da je bila ustanovitev probacije pravilna odločitev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: povratništvo, povratnik, probacija, sankcija, javna politika, evalvacija, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 524; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1003,88 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh