11. |
12. Kakovost življenja oseb z motnjami v duševnem razvoju iz njihove perspektiveBrigita Zahirović, 2015 Opis: V magistrski nalogi raziskujemo kakovost življenja oseb z motnjami v duševnem razvoju iz
njihove perspektive in zadovoljstvo teh oseb s posameznimi področji njihovega življenja. V
teoretičnem delu predstavimo pojem in kategorizacijo oseb z motnjami v duševnem razvoju,
različne opredelitve kakovosti življenja ter predloge za merjenje kakovosti življenja.
Raziskavo izpeljemo na kvalitativen način, in sicer z metodo intervjuja. Zanima nas, katera
področja prispevajo k zadovoljstvu in kakovosti življenja oseb z motnjami v duševnem
razvoju in kako ta področja le-te osebe ocenjujejo. Intervjuvamo tri skupine, in sicer osebe z
motnjami v duševnem razvoju, njihove svojce ter strokovne delavce. Na podlagi odgovorov
preučujemo, kakšno je zadovoljstvo oseb z motnjami v duševnem razvoju v življenju in
kakšna mnenja imajo o tem njihovi svojci in strokovni delavci. Na podlagi tega ugotavljamo
skladnost pogledov med temi tremi skupinami. Po analizi rezultatov in razpravi nalogo
zaključimo z zaključkom, kjer podamo strnjene ugotovitve raziskave.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: osebe z motnjami v duševnem razvoju, kakovost življenja, zadovoljstvo, življenje v ustanovah, magistrske naloge
Objavljeno: 15.06.2021; Ogledov: 898; Prenosov: 0 |
13. |
14. Holistični model za zagotavljanje zadovoljstva z življenjem v starostiBoris Miha Kaučič, 2017 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kakovost življenja, zadovoljstvo z življenjem, psihični dejavniki, socialni dejavniki, fizični dejavniki, socialni dejavniki, holistični model, stari ljudje, disertacije
Objavljeno: 22.07.2021; Ogledov: 1323; Prenosov: 136
 Celotno besedilo (8,60 MB) |
15. Vloga svojcev pri izboljšanju kakovosti življenja dementnega starostnikaNena Sirk, 2017 Opis: Demenca je zelo pogosta duševna motnja v starosti. Ko se pojavi, močno prizadene vso
družino. Svojci se znajdejo v težki situaciji, ki se za marsikoga zdi tudi brezizhodna. Z
vsemi strahotami se je veliko lažje spopadati, če smo ozaveščeni, če vemo, s čim imamo
opravka. Bolj ozaveščeni svojci pomenijo manjši strah in manjšo stisko.
Diplomska naloga se osredotoča predvsem na svojce, ki imajo v družini starostnika, ki je
zbolel za demenco. Razkriva njihove težave, stiske in strahove, s katerimi se spopadajo. S
pomočjo dveh polstrukturiranih vprašalnikov, od katerih je bil en uporabljen v dveh
fokusnih skupinah s svojci, drugi pa v intervjuju s strokovno delavko, zaposleno v domu
za ostarele, smo pridobili odgovore, ki ponujajo vpogled v to obširno problematiko. Pojav
demence močno vpliva na celotno družino oziroma na vse, ki so vpleteni v skrb za
starostnika. Slednja je iz dneva v dan zahtevnejša. Predvsem zaradi tega so se v obeh
družinah, ki sta bili udeleženi v raziskavi, odločili za nastanitev sorodnika v dom za
ostarele.
Ugotavljali smo, kako dobra je ozaveščenost ljudi o demenci, in ugotovili, da je
premajhna. O tem je spregovorila tudi strokovna delavka, ki se vsakodnevno srečuje s
težavami, ki nastajajo prav zaradi neznanja in nerazumevanja svojcev. Zanimalo nas je še,
ali se svojci vključujejo v domsko oskrbo svojega sorodnika in če se, kakšni so njihovi
načini. Sodeč po odgovorih, je zavedanje, da je zagotavljanje kakovosti življenja
dementnega starostnika pomembno, precej dobro. Gre pa za težko dosegljiv cilj, pri
katerem so pomembni sodelovanje, znanje in velika mera razumevanja.
Delo s starostnikom z demenco ni lahko. Za svojce je vse še toliko huje. Diplomska
naloga s pomočjo teorije in empiričnega dela ponuja le del odgovorov za boljšo predstavo
vseh tistih, ki s tem nimajo veliko izkušenj, in za podporo vsem tistim, ki se osebno
spopadajo s pastmi demence.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: demenca, starostniki, svojci, ozaveščenost, kakovost življenja, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 883; Prenosov: 50
 Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
16. Model dejavnikov stresa v izobraževalni inštitucijiMagda Lužar, 2014 Opis: Raziskovalno vprašanje (RV) : Živimo v obdobju, ko se vse nenehno spreminja, pritiski so vedno večji in prisotni ter delujejo stresno. Meja dovzetnosti za stres in meja obvladljivosti stresa se od posameznika do posameznika razlikuje. Določena obremenitev po meni za nekoga izziv, pri nekom pa enaka obremenitev lahko ogroţa dobro počutje in njegovo samozavest. Na kvaliteto življenja vsakega posameznika pomembno vpliva način, kako se le - ta sooča s stresom. Stres ima negativne posledice za posameznika in inštitucijo ter sistem kot celoto, ker slabo vpliva na kakovost dela, na zdravje posameznika in posledično na "zdravje" organizacije. Zanima nas , kolikšno breme (majhno, srednje, veliko) doţivljajo v izobraţevalni inštituciji pedagoški delavci, zaradi dejavnikov tveganja, povezanih z negativnimi posledicami. Sprašujemo se , katera so najbolj obremenjujoča področja tveganja za poklicni stres pri vseh anketiranih pedagoških delavcih. V nadaljevanju nas zanima, katere negativne pojave pedagoški delavci doživljajo kot najvišje ocenjeno tveganje. Namen: V teoretičnem delu je namen naloge preučiti ugotovitve in dognanja o: stresu, dejavnikih stresa, posledicah stresa, razširjenosti stresa, spoprijemanju s stresom ter vplivu d ejavnikov na kakovost delovnega življenja. V empiričnem delu naše raziskave je namen ugotoviti področja dejavnikov tveganja za nastanek poklicnega stresa pri anketiranih pedagoških delavcih, ki delajo v izobraževalni inštituciji in poučujejo dijake in štud ente ter odrasle slušatelje različnih smeri. Da je poslovanje v izobraževalni inštituciji uspešno in kvalitetno, je v največji moţni meri odvisno od vsakega posameznega zaposlenega. Način soočanja posameznika s stresom lahko vpliva na kvaliteto njegovega ţ ivljenja. Cilj magistrske naloge je izdelati model dejavnikov tveganja za stres in seznaniti vodstvo ter zaposlene o raziskavi in rezultate ustrezno predstaviti in podati svoje mnenje. Metoda: Naloga zajema v teoretičnem delu pregled domače in tuje literature ter povzemanje tujih in domačih avtorjev. V empiričnem delu naloge smo pridobili podatke s pomočjo anketnega vprašalnika in le - te analizirali s statističnimi metodami. Uporabili smo deskriptivno statistiko, korelacijske teste in binarno logistično regresijo. Rezultati: Z raziskavo ugotavljamo 17 pomembnih področij tveganj, povezanih z negativnimi posledicami stresa. Ugotavljamo, da so anketirani v 14 dejavnikih tveganja za nastanek stresa malo obremenjeni, srednjo obremenjenost doživljajo na področjih: vloga in odgovornost v organizaciji, vsebin a dela in razvoj poklicne kariere. Negativna pojava: absentizem in izgorelost doživljajo anketirani kot najvišje tveganje. Z rezultati lahko potrdimo, da anketirani stres doživljajo v manjši meri in zato kvaliteta njihovega življenja ni okrnjena . Organizacija: Rezultate raziskave lahko vodstvo uporabi v nadaljevanju kot predloge za izboljšanje situacije in pri snovanju ukrepov za zmanjšanje dejavniko v tveganja za nastanek stresa . Na podlagi modela lahko vodstvo v nadaljevanju pripravi ukrepe, ki bi zmanjšali tiste dejavnike tveganja za poklicni stres, katere pedagoški delavci doživljajo kot najbolj obremenjujoče. Družba: Menimo, da je na podlagi rezultatov izdelan model dejavnikov stresa lahko uporaben tudi v drugih organizacijah saj je stres povsod prisoten. V primeru, da bodo rezultati raziskave upoštevani v inštituciji, bo imelo to pozitiven vpliv na okolje in družbo. Neobremenjenost zaposlenih bo vidna v boljši kvaliteti življenja posameznika in uspešnosti organizacije. Originalnost: Originalnost raziskave je v opravljeni raziskavi v izobraţevalni inštituciji med 154 pedagoškimi delavci, s katero smo ugotavljali obremenjenost posameznih anketirancev , zaradi kategorij ali področji dejavnikov tveganj za poklicni stres. V omenjeni inštituciji še nismo zasledili primerljive raziskave. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: V raziskavo so bili vključeni pedagoški delavci v izobraţevalni inštituciji. V nadaljevanju bi bila potrebna raziskava na področju absentizma in izgorelosti v organizaciji, glede na določeno časovno obdobje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stres, dejavniki stresa, posledice stresa, kakovost življenja, vsebina dela, vloga in odgovornost, razvoj kariere, absentizem, izgorelost, pedagoški delavci, izobraževalna inštitucija, magistrske naloge
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 781; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1,49 MB) |
17. |
18. |
19. |
20. Spremembe kakovosti življenja v Sloveniji med 1997 in 2015Eva Blatnik, 2017 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kakovost življenja, kazalniki kakovosti življenja, subjektivni kazalniki, objektivni kazalniki, spremembe kazalnikov, statistični podatki, blaginja, življenjska raven, diplomske naloge
Objavljeno: 23.08.2021; Ogledov: 975; Prenosov: 78
Celotno besedilo (1,14 MB) |
