41. |
42. Kazalniki kakovosti v procesu nenehnega izboljševanja dela v osnovni šoliNadja Pahor Bizjak, 2009 Opis: Tako kot na celotnem področju družbenega življenja se tudi na področju vzgoje in izobraževanja
zanimanje za kakovost povečuje. V šolah to pomeni predvsem premik od zunanjega kontroliranja k
notranjemu zagotavljanju in izboljševanju kakovosti. Pri modelu vodenja TQM, modelu odličnosti
EFQM in modelu obvladovanja sprememb se pojavljajo ista področja delovanja oziroma dejavniki. V
vseh modelih prepoznamo skupne gradnike: pomen in vpliv okolja, prepoznavanje in zadovoljevanje
potreb uporabnikov, motiviranje in spodbujanje posameznikov, ustvarjanje ugodne klime in v kakovost
usmerjene kulture, usmerjenost v rezultate ter poudarjen pomen voditeljstva. Tudi področja
samoevalvacije v šolah se v ključnih vidikih prekrivajo s temeljnimi gradniki vodenja celovite kakovosti.
Šole se same odločijo za metodo, način in obseg samoevalvacije, kar prinaša s seboj tudi nekaj pasti.
Zgoraj opisana področja, ki so pomembna za izboljševanje kakovosti, smo zajeli v modelu kazalnikov
kakovosti. Pripravili smo model, po katerem lahko šola redno spremlja, ocenjuje in evalvira področja
svojega delovanja. Izdelan je ob upoštevanju izhodišč modela odličnosti in sistema uravnoteženih
kazalnikov ter naslonitvi na rezultate projekta Modro oko. Pripravili smo osem kazalnikov, ki
prikazujejo rezultate s področja uporabnikov, zaposlenih, družbe in vodenja. Za podporna orodja smo
pripravili anketne vprašalnike. Za uvedbo in spremljanje kakovosti smo pripravili pristop, ki temelji na
Demingovem PDCA ciklu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kazalniki kakovosti, kontroliranje kakovosti, zagotavljanje kakovosti, izboljševanje kakovosti, model poslovne odličnosti, EFQM, celovito obvladovanje kakovosti, obvladovanje sprememb
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1328; Prenosov: 83
 Celotno besedilo (1,11 MB) |
43. Ključni dejavniki uspeha slovenskih biotehnoloških podjetijSimona Breščanski, 2020 Opis: Biotehnološko podjetništvo je ena ključnih gonilnih sil inovativnosti, razvoja in napredka
sodobnega gospodarstva. Doktorska disertacija se osredotoča na uspeh slovenskih
biotehnoloških podjetij, ki je primerljiv z igranjem na srečo, zato je pomembno iskanje
gradnikov, dejavnikov ali razlogov, zakaj nekaterim biotehnološkim podjetjem uspe in
postanejo zgodba o uspehu, druga pa propadejo. Odkritje »čudežne« formule bi prineslo
številne prednosti, njen približek pa bi predstavljal vodilo pri zasnovi, prestrukturiranju ali celo
oblikovanju trajnih biotehnoloških podjetij. Teoretični del se usmeri na analizo sekundarnih
virov, empirični del pa temelji na kvalitativni raziskovalni paradigmi. Izvedeni so globinski
intervjuji z desetimi osebami, vpletenimi v vodenje biotehnoloških podjetij. Uporabljena
kvalitativna metoda raziskovanja omogoči usmeritev v vsebino odgovorov in njihovo osvetlitev
z različnih vidikov. Glavno raziskovalno vprašanje je iskanje ključnih dejavnikov uspeha
slovenskih biotehnoloških podjetij; sestavljeno je iz treh podvprašanj, in sicer želi ugotoviti, 1)
kako upravljavci slovenskih biotehnoloških podjetij dojemajo in določajo uspeh, 2) kateri
kazalniki so najustreznejši za prikaz uspešnosti njihovega poslovanja ter 3) kateri so tisti
dejavniki, ki v preučevani panogi vplivajo na doseganje uspešnosti oziroma to zagotavljajo.
Analiza podatkov temelji na večstopenjskem pristopu kvalitativne analize
vsebine. Rezultati kažejo, da je podjetje uspešno takrat, ko dosega zastavljene cilje, ki pa niso
samo ekonomski. Glede na rezultate raziskave je eden najpomembnejših zunanjih dejavnikov
za oteženo poslovanje nestimulativno poslovno okolje in zelo majhen trg. Tudi nestimulativni
notranji dejavniki, kot je pomanjkanje poslovne miselnosti, usposobljenih managerjev in članov
teama ter finančnih sredstev, izhajajo iz slabosti zunanjega okolja. Rezultati raziskave so
pokazali, da so ključni dejavniki uspeha biotehnološkega podjetja oblikovanje in ponotranjenje
vizije, poslanstva in strategije podjetja, postavitev vrhunskega managerja, predan in strasten
team, delovanje v pozitivni organizacijski klimi, sposobnost predvidevanja, prilagajanja in
timing, vzpostavitev partnerstev, zmagovalni produkt ter delovanje v stimulativnem poslovnem
okolju. Lahko trdimo, da je vodenje doseganje rezultatov s pomočjo svojih sodelavcev, zato je
poleg ideje pomembna izvedba, predvsem oblikovanje teama sodelavcev, iz katerih je mogoče
izvleči najboljše tudi v manj ustreznem okolju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: uspešnost, kazalniki, dejavniki, kvalitativne raziskave
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 838; Prenosov: 86
Celotno besedilo (3,30 MB) |
44. Spremembe kakovosti življenja v Sloveniji med 1997 in 2015Eva Blatnik, 2017 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kakovost življenja, kazalniki kakovosti življenja, subjektivni kazalniki, objektivni kazalniki, spremembe kazalnikov, statistični podatki, blaginja, življenjska raven, diplomske naloge
Objavljeno: 23.08.2021; Ogledov: 980; Prenosov: 79
Celotno besedilo (1,14 MB) |
45. |
|
