11. |
12. Sistemi za sonaravno zadrževanje vode v SlovenijiSimona Šinkovec, 2014 Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: kmetijstvo, ruralna območja, upravljanje z vodami, vodni viri, zbiranje deževnice, vodna bilanca, globalno segrevanje, ekstremi poplav in suš, sonaravno zadrževanje vode Objavljeno: 07.04.2020; Ogledov: 1992; Prenosov: 74 Celotno besedilo (2,54 MB) |
13. |
14. |
15. |
16. |
17. Vpliv žensk na prehod iz konvencionalnega v ekološko kmetovanjeMarjan Maučec, 2021 Opis: Pričujoča doktorska disertacija je na podlagi proučitve teoretičnih izhodišč relevantne literature in rezultatov raziskave ekoloških kmetij v Sloveniji o dejavnikih in kriterijih odločanja žensk o prehodu iz konvencionalnega v ekološko kmetovanje, pridobila znanstvena spoznanja o zakonitostih teh odločitev in na njihovi podlagi pripravila model ukrepov, zasnovan na treh stebrih, ki so pomembni kot podporno okolje za ekološko kmetovanje žensk, to so sistem, pridelovalka in potrošnik. V tem okviru disertacija podaja natančnejšo definicijo in obrazložitev pomena ekološkega kmetovanja, podaja pregled zakonodaje Republike Slovenije, ki ureja področje ekološkega kmetijstva, opredeljuje vlogo žensk v kmetijstvu in natančneje določa in pojasnjuje dejavnike, ki vplivajo na odločitev žensk, da se njihovo kmetijsko gospodarstvo iz konvencionalnega preoblikuje v ekološko. Z oblikovanjem znanstvenih spoznanj o zakonitostih sprejemanja odločitve žensk o ekološkem kmetovanju v prihodnosti omogoča pričujoča raziskava ženskam podporno okolje glede možnosti odločanja za ekološko kmetovanje. V empiričnem delu raziskave smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja, in sicer neeksperimentalno kvantitativno raziskovanje z uporabo primarno zbranih anketnih podatkov. Z deskriptivno analizo smo prikazali osnovne značilnosti vzorca in spremenljivk. Pri tem smo uporabili univariatno statistiko (aritmetična sredina, standardni odklon, koeficient asimetrije in koeficient sploščenosti). V disertaciji smo zapolnili raziskovalno vrzel, ki hkrati predstavlja tudi osnovni prispevek k znanosti; to je preseganje ločenega proučevanja posamičnih dejavnikov in kriterijev. Na odločitev žensk o prehodu iz konvencionalnega na ekološko kmetijstvo sicer vplivajo številni dejavniki, pri čemer želimo poudariti, da nismo vzpostavljali ločnice med temi dejavniki, kot je mogoče razbrati iz proučevane literature, temveč smo izbrane dejavnike in kriterije raziskali skupaj, kompleksno. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: kmetijstvo, vloga žensk, konvencionalno kmetovanje, ekološko kmetovanje, odločanje, vplivi okolja, kmetice, doktorske naloge Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1544; Prenosov: 107 Celotno besedilo (474,29 KB) |
18. |
19. |
20. Vpliv Covid-19 epidemije na finančne pomoči v kmetijstvu Republike SlovenijeVeronika Jenc, 2021 Opis: Zagotavljanje in ohranjanje ustrezne finančne likvidnosti posameznikov in podjetij je predpogoj za uspešno premagovanje krizne situacije. Vpliv učinka epidemije Covid-19 na stanje v kmetijstvu je velik, zato je Republika Slovenija sprejela vrsto ukrepov za zajezitev širjenja novega korona virusa in sploščevanje epidemiološke krivulje. V največji meri se okrevanje kmetijsko-gospodarskega področja izvaja preko finančne pomoči. Finančna pomoč v času krize omogoča, da se zagotovi stabilnost delovanja. Namenjena je reševanju težav in ne izvajanju nekih novih zastavljenih ciljev. Magistrsko delo povzema ukrepe finančne pomoči sprejetih za omilitev posledic epidemije COVID-19 v kmetijstvu v letu 2020. Sprejeti ukrepi so tako predstavljali nabor pomoči z usmeritvijo, da se čim prej z jasnimi, specifičnimi cilji in čim večjo zajeto populacijo upravičencev, zagotovi omilitev posledic epidemije. Nujni ukrepi pomoči so tako sledili načelu varovanja zdravja in življenja ljudi ter zagotavljanja likvidnosti gospodarskim subjektom. Ukrepi pomoči so morali biti čim bolj učinkoviti, njihova izvedba pa nagla. Izvedena analiza je pokazala, da je bilo v letu 2020 sprejetih devet ukrepov pomoči na področju kmetijstva, ki so omogočili premagovanje težav v zvezi z izpadom dohodka kot posledice epidemije COVID-19, katerih plačnik je bila ARSKTRP. Rezultati analize so še pokazali, da je bilo v skupnem znesku porabljenih le slabih 60 odstotkov namenskih finančnih sredstev. Vendar splošno gledano bi vzrok za manjšo porabo sredstev od predvidene lahko pripisali ali slabemu izračunu predlagatelja predpisa ali pa prestrogim razpisnim pogojem, na katere se vlagatelji niso (z)mogli odzvati. Na koncu bi lahko tudi rekli, da so rezultati uspešnosti poslovanja kmetijskega sektorja pomembnejši kot samo črpanje sredstev, vendar višja poraba razpoložljivih namenskih finančnih sredstev bolj pripomore k uspešnejšemu okrevanju kmetijske dejavnosti za posledicami vpliva epidemije COVID-19. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: kmetijstvo, COVID-19, epidemija, finančna pomoč, deljeno upravljanje, poraba finančnih sredstev Objavljeno: 25.08.2022; Ogledov: 552; Prenosov: 54 Celotno besedilo (875,40 KB) |